Menda je izobraženec v krizi

Written by Jože Požar on 26 aprila, 2015 – 6:33 dop -

         Ali je izobraženec v krizi, o tem pripoveduje on sam, in to predvsem takrat, ko naleti na svoje odtujeno sebstvo, ki je neka čista dejanskost. Ta izžareva, da je njegov predmet očiščena sebi enakost ali on sam. Tako da tisto, kar oblikuje kot določno dejanskost, to je oblika individualnega prepričanja, s katerim potrdi, da je odtujeno sebstvo vedenje, ki je početje zavesti v sami sebi. Se pravi, izobraženec operira s svojim vedenjem, da vzpostavi svoj lasten svet in da odigra dvig samozavedanja. Ob tem dvigu pa pride na dan tudi užitek čistega jaza ali to, da sebstvo nima za predmet sebe kot sebstva, ampak občo moč. Kar odkrije, da izobraženec izhaja iz jaza in da motiv dejavnosti obdrži določilo jaz drugega.

         Izobraženec torej ne premaga nobenega nasprotja. Tisto, kar prideluje, je bivanje jaza kot čisto vedenje, ki je neko abstraktno bistvo. Zavest izdeluje samo obliko predstave ali misli, ki pa jih ne misli. Izobraženec misli le tisto neko skupno-dejansko, ki pa je v bistvu le dejanskost ne dejanske zavesti. Namreč, izobraženec še ni dejaven tako, da bi samega sebe vzpostavil, ampak je dejaven toliko, da je opažen kot početje zavesti v sami sebi ali kot gibanje zavesti. Natančno vzeto, on prideluje čisto vedenje samega sebe v svojem nasprotju. Na ta način povzdigne čisti jaz in tako sebe zre kot vedenje sebstva v drugem. Se pravi, on ne pridela svoje enakosti, ampak samo sebe izpolni kot dolžnost.
 
Izobrazenec-v-krizi-Vprašujem se, kako dolgo bova še podpirala princip nesvobode? Odkrito povedano, igranje s praznimi besedami mi gre na živce. Sicer pa ta čas zahteva, da tudi midva narediva en korak v notranjost in tako določiva nov odnos do sebe.
 
         Izobraženec je svojo samozavedanje prignal v pozicijo, ko bi se moral vprašati, kaj je tisto, kar pridela kot dejanski rezultat. Namreč, njegov produkt je največkrat zgolj neposredno izražena čista vednost ali razblinjen predmet v izpolnitvi čiste dolžnosti, ki je neka neposredna dejanskost. To pa seveda ni tista dejanskost, ki pripada neposredni realnosti, ampak je dejanskost kot pokazano čisto sebstvo zavesti.

         Glede na zgoraj omenjeno, izobraženec doživlja krizo. V krizi je, ker z vedenjem kot takim ne zmore ustvariti nobenega pravega rezultata. Hočem reči, naš izobraženec še ni prišel do spoznanja, da se s praznim vedenjem ne da vzpostaviti niti čistega dojema, kaj šele kaj absolutno določnega na sebi. Povedano drugače, v krizi je predvsem zaradi tega, ker je dejaven brez principa ali tako, da se preganja s čisto sebe vednostjo. To pa pomeni, da sebe ne odpravi kot duha, ampak prek obče moči doživi svoje nasprotje. Ali, izobraženec sebe izpolni na ta način, da se prepušča nareku izobrazbe; to pa je tisti dejavnik, ki nekako izda, da so njegovi pridelki neposredno znanje ali prepričanje kot nekaj končnega.

         Duh, ki se je izobrazili za izdelovanje enostranske abstrakcije in za vsebine, ki se na veliko raztezajo, prideluje nadarjenosti, ki ne izhajajo iz postavljene osnove. To so abstraktne predstave ali tisto abstraktno obče. Za takšno brez pojmovno dejanskost pa duh ne rabi izhajati iz bivanja sebi enakosti, ampak iz čiste dolžnosti kot čistega vedenja.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Menda je izobraženec v krizi

Sorry, comments for this entry are closed at this time.