Metafiziki manjka princip

Written by Jože Požar on 11 januarja, 2015 – 8:03 dop -

         Prvi odnos metafizike do objektivnosti je postopek, ki vsebuje prepričanje, da je mogoče z razmišljanjem spoznati resničnost. V tem prepričanju pristopi mišljenje direktno predmetu in prikazuje vsebino iz sebe. To mišljenje je dejavno kot razmišljanje, ki predpostavlja, da je mogoče tisto absolutno spoznati na ta način, da se predmet idealizira s primernimi predikati. A predikati so omejene vsebine in se eden proti drugemu sprejemajo zunanje. Metafizika predikate jemlje iz predstave in jih naredi za osnovo. Ta osnova pa ima karakter subjektivnosti, pa je produkt tega mišljenja nedoločena bit.

         Produkt metafizike je abstrakcija nedoločene biti. Se pravi, to mišljenje čisti dojem in predmetni element ne spoštuje. Hočem reči, razumsko razmišljanje, ki operira na način metafizike, ni nobena metoda ali princip, ampak le neki odnos misli do objektivnosti, v katerem se tisto, kar je nekaj končnega, spozna po sebi.
 
Metafizika-Metafizika ne premaguje nasprotja, njen produkt je le prazna abstrakcija nedoločene biti ali mrtev izdelek izobrazbe, ki je nekaj končnega. Takšne vsebine pa so danes izražene skozi števila (slepilo) ali abstrakcije.
 
         Kaj torej narediti za to, da bi predmet na sebi zaživel kot svoja sebi enakost? Najprej je treba prekiniti z metafiziko. To želi izraziti, da tisto dodajanje predikatov ni nobena logičnost, saj mišljenje na ta način ne izhaja iz obstoja. In ne le to, tisto prazno preseganje neposrednosti je navadna goljufija samega sebe in drugih. Namreč, izkusiti bistvo predmeta kot neko abstrakcijo nedoločene biti ali kot potencialno možnost, ne pomeni nič drugega, kot razvijati vizionarstvo in zanesenjaštvo. Kajti tisto dodajanje predikatov in ona refleksija, ki izraža le neki videz, ne pridela nič takega, kar bi bil postavljeni čisti pojem. Zaradi tega je nujno prekiniti z metafiziko; to mišljenje ne izhaja iz konkretnega obstoja in ne odseva nobenega bistva, ampak proizvaja slepilo kot prazno razmišljanje.

         Sicer pa je s Heglovim sistemom vede postalo jasno, da je treba prekiniti z metafiziko in začeti spoznavati idejo v abstraktnem elementu mišljenja. To pa seveda ne pomeni, da se tisto logično začenja s spoznavanjem ideje kot mišljenja, temveč da je začeti razumeti razliko med občutkom, predstavo in mislijo, nujno za logično dejavnost. Rečeno drugače, razlika občutka, predstave in misli je zelo pomembna za spoznavanje logičnega elementa. To razliko namreč filozof G. W. F. Hegel pokaže v prvem delu sistema vede.

         Tisto logično se začenja z odsvojitvijo duha. Kar je oblika predmetnosti ali obstoj bivanja sebi enakosti, s katerim predmet zaživi na sebi skozi gibanje notrine in kot postavljeno svoje nasprotje. To je namreč tisto gibanje substance, s katerim je predmetna substanca vzpostavljena v njenih občih momentih. In ta oblika predmetnosti je tista začetna pomenljivost, s katero je pojem vzpostavljen kot absolutna identiteta s seboj.

         Naj tukaj omenim še to, razumsko razmišljanje ne vzpostavi bivanja sebi enakosti; in to je ravno tisti znak, ki izžareva, da je mišljenje dejavno nelogično.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | Komentarji so izklopljeni za Metafiziki manjka princip

Sorry, comments for this entry are closed at this time.