Metoda navdušenja

Written by Jože Požar on 9 novembra, 2014 – 7:18 dop -

         Ko predmetni svet eksistira nevezano in v abstraktnih predstavah ter v momentih možnega, ni mogoče zaznati napredka in tudi nič takega ne, kar bi naznanjalo, da se bo duh v bodočnosti zavzemal za logično izpeljavo predmeta ali vsaj za princip čistega pojma. Abstraktni neposrednosti namreč manjka interes čistega pojma. Namesto interesa čistega pojma je zaznati le neko navdušenje duha, s katerim uveljavlja svoj jaz, ki je tista naravna zavest in sploh ne realno vedenje. Tista neposrednost je namreč le negativna neskončnost, kateri manjka princip notrine. Zakaj ta duh še ni na tem, da bi na sebi vzpostavil dejanskost kot čisti dojem in izpeljal svoje vedenje kot postavljeno sebstvo.

         Tisto, kar duh danes obvlada, je silovito napovedovanje, ki ga največkrat izvaja skozi velikosti ali števila, pa čeprav se zaveda, da so števila prazne abstrakcije. Duh ne ve, da je ono zlaganje števil in potem tisto sklicevanje na sešteta števila neresničen svet, ki ni nič drugega kot prazna osnova ali zasnovana neposrednost, ki se jo da opremiti z mnogimi mnenji. To je, natančno vzeto, fiksiran subjekt na neki točki, ki uživa samega sebe ob zlaganju števil, da drugim odkrije svoj matematičen vidik. To je čisti jaz kot drugi svet jaza, ki ni noben svet čistega pojma, ampak abstraktne predstave, ki jih zunanje zveže na ono trdno točko, ki je pravzaprav brez vsebinsko znamenje.
 
Navdusenje-duhaBivanje kot miselna ujetost v pojavnost obdrži določilo jaz drugega, ki pa seveda ni tista čista vednost, ki je premagala neposrednost in jo postavila sebi nasproti kot čisto dejanskost v občih momentih.  
 
         Je pa ob zlaganju števil navzoča še ena resnica, ki je duh ne zaznava. To je tisto izogibanje logični izpeljavi vedenja kot absolutnega vedenja, ki neposredni pojem odpravi in ga postavi kot proti postavljeno sebi enakost ali čisto dejanskost. Čisti pojem predmeta ga sploh ne mika, ampak le tisti neki neposredni izračun, ki navduši somišljenike. Ta duh se torej ne ukvarja s posredovanjem neposrednega pojma in pripadajočo dejanskostjo. Za njega je bistveno to, da sebe predstavi kot subjekt ali kot osebo, ki se spozna na gibanje denarja ali tisto, kako denar najde neki drugi denar. Določna velikost je zmeraj izhodišče, ki odstrani vsebino pojma. Pa je zato tudi njegov neposredni svet v samem začetku le svet števil, katerih gibanje poteka le na površju kot neko izraženo navdušenje.

         Kar se pa tiče metode ali začetnega principa, lahko ugotovimo, da se metoda tega duha imenuje navdušenje, ki je slutenje ideje v smislu predstavljanja velikosti. V tej prosti dejavnosti namreč ne gre za bit in tudi za bistvo predmeta ne. Tisto, kar duh predstavi, je navdušenje njegove volje, ki pa ni nobena subjektivna svoboda. Duh namreč ne postavi čistega pojma, ki je tista čista dejanskost v splošnih momentih. Pač pa zgolj odtuji svoje sebstvo v neko obliko navdušenja, ki pa seveda ni nobeno gibanje, v katerem bi on sebe odpravil kot postavljeno drugo samega sebe. Rečeno še tako, tisto zlaganje številk je sicer ravno tako neko prizadevanje, vendar zgolj metoda navdušenja.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | Komentarji so izklopljeni za Metoda navdušenja

Sorry, comments for this entry are closed at this time.