Mi smo dejavni brez principa in zato čistega pojma ne cenimo

Written by Jože Požar on 14 junija, 2015 – 6:12 dop -

         Mi še nismo usposobljeni za to, da bi delovali svobodno in logično dosledno. Mi neprestano nekaj računamo, primerjamo, namigujmo in sestavljamo svetove, ob tem pa navajamo sodobno teorijo in slavimo abstraktni razum in vero v svet izobrazbe. Na drugi strani pa kažemo nezadovoljstvo nad pridelkom abstraktnega razuma. Vse to verjetno zaradi tega, ker smo prepričani, da delujemo s smotrom in v pravem načinu, tj. z metodo. Pri tem pa ne opazimo, da je naš princip delovanja ravno to, da nismo dejavni s principom. Povedano drugače, mi smo dejavni tako, da uveljavljamo vedenje sploh, ki ni z ničemer omejeno. Tako da ni čudno, če je postalo onstranstvo naše zavetje. Tja se zatečemo menda zato, da se ne zapletemo v določenost metafizičnega pojma ali v čisti dojem pojma.
 
Vedenje-splohČe misliš, da je mogoče neposredno pokazati kaj resničnega, se varaš. Jaz kot izkušen lisjak za vedenje sploh ti svetujem, da se ne omejuješ na fiksne predstave. To je namreč natanko tisti način, ko obstaneš pri prosti predstavi; to pa je početje, ko neposredno izdihavaš vedenje sploh kot najsiromašnejšo abstrakcijo.
 
         Kaj je slabost našega prizadevanja? Predvsem to, da delujemo brez principa ali na način, ki ni noben način. Predstave razvijemo v neke druge predstave, pri tem pa ne izhajamo iz nobene postavljene osnove, v kateri bi naj bili zaobjeti obči momenti pojma. Naša slabost pa je tudi v tem, da vedenje sploh ne postane interes mišljenja. Zaradi tega ne dosežemo čistega pojma, ki je edini garant za to, da realnost preide na sebi v njej pripadajočo čisto dejanskost, ki je čisti dojem. Se pravi, ker smo dejavni brez cilja, sebe izpolnimo s prikazujočim se vedenjem ali neko širino vedenja sploh. To pa je tisto znamenje, ki nas opozarja, da bi se morali dokopati do vedenje o čistemu pojmu, ki je čisti dojem.

         Če pogledamo, kakšne vse oblike abstraktnega vedenja izdeluje na primer ekonomist, vidimo, da so to predpostavke in možnosti; teh mu nikoli ne zmanjka. To isto počenja politik, ko izdihava abstraktne predstave, ki jih podarja kot svojo prazno izpolnitev. To počenja verjetno zato, da se izogne tisti obstoječi realnosti in njeni dejanskosti. To navajam, da spomnim, da vedenje sploh ni samo igra besed, temveč je predvsem gibanje duha; to pa je tista dejavnost, v kateri duh sebe postavi kot predmet. Zato bi bilo dobro, če bi se duh seznanil z elementom vedenja, v katerem zajame svoj dojem.

         Mi še nismo prišli do spoznanja, da je princip delovanja duha način, ki zagotavlja, da bo začetni pojem postavljen v njegovih občih momentih. In ne le to, mi nočemo zaznati dejstva, da smo zašli s poti in da se izgubljamo v abstraktnih svetovih. Zdi se, kot da smo začeli verjeti, da je mogoče brez principa učinkovito delovati. A takšna vera nas zavaja in ne služi stvarem. Zato je tisto brez silno raztezanje vedenja odvečno. Odvečno je, ker k dejavnosti duha sodi princip, s katerim je vedenje zamejeno na predmetni element.

         Če torej resnično želimo narediti kak korak naprej, moramo izhajati iz dejstva, da je treba neposredno realnost predmeta dvigniti in jo postaviti kot čisti pojem. To je tista nujnost, s katero ima duh za element svojega bivanja vedenje o sebe.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | Komentarji so izklopljeni za Mi smo dejavni brez principa in zato čistega pojma ne cenimo

Sorry, comments for this entry are closed at this time.