V letu 2022 se je veliko govorilo o levičarski nesrečni zavesti in novinarjih, ki so izražali svojo nesvobodo in samovoljo na RTV Slovenija. To je bilo enostransko udejanjanje subjektivne volje, ko je subjektivnost izžarevala igro abstrakcij in levičarske interese. Gibanje neskončnega hrepenenja je demonstriral novinarjev čisti jaz, katerega predmet je bil jaz kot občutje samoobčutenja. To je bil enostransko izražen interes, ki ni bil nič drugega kot pojav samovolje v svrho lastnega užitka.
Levičar je hvalil svoje interese kot svojo resnico in sebe izpolnil zunaj sebe. To je bila prikazen nedovršene moralnosti, ki je pogojena s čutnostjo. Prikazoval je blaženost na sebi kot nedejansko abstrakcijo. Zakaj dejaven ni bil v interesu predmetne substance, ampak s smotrom, da svojo subjektivnost izrazi in da duhu ljudstva pove, da ni zadovoljen sam s seboj in tistim, kar enostransko pridela. Samovoljnost je demonstriral s smotrom, da izrazi prepričanje in to na način mišljenin ali praznih abstrakcij. Skratka, bil je aktiven subjektivno in ne v interesu stvarnega sveta.
Nujno je dojemati demokracijo kot svobodo, kajti »svoboda je po svojem dojemu vedenje o sebi«. Medijem bi naj bilo jasno, da je svoboda edini smoter duha. Zakaj tisto subjektivno poudarjanje čistega jaza ni nič svobodnega, niti ni noben uvid obče volje. In ne le to, treba je imeti pred očmi zlasti to, da je svoboda v državi sebi predmetna. Kar hoče reči, da ni le neko odmetavanje misli in izražanje volje in samovolje, ki jo danes izžarevajo mediji. To sporoča, da bi naj imel duh za svoj princip čisti dojem, ne pa interes ali kakšno subjektivno nagnjenje. Tisto, kar naj v državi vlada, je sebe vedoča svoboda, ki proizvaja čisti dojem.
Sicer pa sem mnenja, da je javni zavod RTV Slovenija pretiraval, ko je naglaševal in poudarjal izpoved, s katero je zamegljeval realnost, ki se je pojavljala brez dejanskosti. Govorica novinarja je hvaličila osebno mnenje zlasti tedaj, ko se je hvalilo levičnika, ki je realnost in njeno dejanskost nenehno preziral. Na ta način je medij sporočal, da je dejaven enostransko in sploh ne v interesu objektivnosti. In to smo lahko videli in slišali tedaj, ko je levičnik na ekranu povzdigoval subjektivno prepričanje v nebesa. Namesto da medij odslikava stvarni svet, je dajal besedo levičarski subjektivni nastrojenosti. Hočem reči, medij je uveljavljal subjektivno prepričanje, da duhu ljudstva pove, da ni dejaven v interesu stvarnega sveta. Enostransko obnašanje medija je izpovedovalo tudi to, da mu ne gre zaupati. Zakaj samovoljna drža medija je odrazila, da ni sposoben biti dejaven svobodno.
Javni zavod RTV Slovenija je prikazoval svet, ki pa ni vseboval gibanja realnosti in njene dejanskosti. Namesto realnosti je izražal možen svet, ki je izpovedoval, da ni dejaven svobodno in v interesu, da posreduje objektivno informacijo. Odnos realnosti in njene dejanskosti je bil enostavno prezrt, saj je dajal prednost subjektivni naravnanosti, s katero je poveličeval levičarsko miselnost. Tako javni zavod ni proizvajal svobode, ki je samo bistvo demokracije. Skratka, ljudem je sporočal, da ni bil dejaven s principom, ampak subjektivno in enostransko.
Tisto, kar je v letu 2022 posebej izstopalo in bilo povsod poudarjeno, je bil čisti jaz. Čisti jaz so izrazito hvalili novinarji in politiki, ki pa niso bili dejavni svobodno, ker svobode še ne dojemajo iz njenega gibanja. Pa ni čudno, da je demokracija bila izražena enostransko, saj se je dajalo prednost čistemu jazu in subjektivnemu interesu, ki so ga na veliko povzdigovali levičarski politiki. Ti menda sebe dojemajo kot despote, ki zgolj hvalijo sami sebe. To je namreč bilo očitno tedaj, ko je govorica politika povzdigovala prazno moč čistega jaza in abstrakcijo čiste sebe vednosti. To pa zagotovo ni bistvo demokracije, kajti v demokraciji gre za to, da se proizvaja svobodo. Svoboda je tista, ki izdeluje pojem demokracije, a ga ne, ko se daje prednost subjektivni volji in samovolji.
Sicer pa so nesvobodo izpovedovali tudi radijski programi. Zato naj naglasim naslednje: o svobodi, medijih in demokraciji je nujno govoriti vsak dan. Svoboda je namreč substanca duha.