Na široko izobraženi človek

Written by Jože Požar on 8 septembra, 2013 – 6:49 dop -

         Naš izobraženec je prepričan, da je njegovo vedenje samo po sebi dokončan svet, s katerim mišljenje sebe izpolni. Zaradi tega je lahkomiselno dejaven tam, kjer ima njegovo vedenje veljavnost in je zakonito, ker je vedenje izobraženega človeka, katerega učenjaški naziv se povsod poveličuje. To je razumnik kot abstraktna oseba, ki je enkrat dejaven kot upravnik, drugič pa kot nadzornik gibanja denarja, kot osebnost, ki bi naj bila sposobna upravljati z vzrokom in učinkom. Kot abstraktna oseba lahko igra vlogo vodje stranke, lahko se gre politika, ker je sposoben govorec in zna rokovati s praznimi abstrakcijami. Razen tega je sposoben ukrepati na področju financ, saj zmore vsak predmetni svet poenostaviti do golih števil. Od tukaj toliko praznega bahanja in sklicevanja na velikosti ali kvantume, ki jih je treba le še sešteti kot gole številke, saj ne vsebujejo nobenega vzroka in učinka.
 
Izobrazenec-in-ucinek

Ko je duh bivanje samega sebe kot čista abstrakcija, je sebienaka čistost ali brezpojmovno predstavljanje.
 
Nič ga ni sram, ko svoje sebstvo odpušča skozi prazne besede ali števila in tiste milijone evrov, ki kot da se vzrokov ne tičejo in so zgolj čiste abstrakcije, ki so stvar njegovih nasprotnikov, za katere ne najde lepe besede, saj so oni pridelali vse nesrečne učinke zadnjih dvajsetih let. Učinki naj ne bi izhajali iz nobenih vzrokov in zato tudi ne obstajajo v sedanjosti kot dejanska razmerja vzrokov in učinkov. Skratka, naš izobraženi človek se je in se še vedno obnaša kot kak prerok, ki lahkomiselno izdeluje učinke brez vzrokov. Pa tako ni nič neobičajnega, če je zdajšnje očiščenje sveta, ki poteka skozi števila, nekakšna abstraktna čarovnija, iz katere bi naj izobraženec izšel kot zmagovalec. Drugače rečeno, to bežanje pred dejanskim svetom stvari in ta neka navidezna finančna sprava, je bežanje pred vzroki, ki so se vpisali v one negativne učinke. V njih je mogoče spoznati vzroke, zaradi katerih so učinki takšni kot so. Namreč, namesto da se izobraženi človek ukvarja z vzrokom, ki je šele v učinku resničen kot posredovana logična oblika, po kateri sploh lahko nastane kaka logična nujnost, je dejaven brez posredovanja vzroka.

         Učinki našega izobraženca se kažejo kot dejavnost abstraktne osebe, ki je aktivna brez vsake metode. Naš izobraženec hvali omikanost in tisto neko pasivno stanje stvari, metode gibanja čistega pojma pa seveda ne. Pa so zato tudi njegovi učinki v zadnjih dvajsetih letih neugodni; so negativni, ker se kažejo kot nekaj, kar je kot rezultat razblinjeno v prazne abstrakcije in je zgolj nekaj, kar ne drži v sebi vzroka; a bil bi naj učinek, ki je posredovan skozi vzrok. Zanimivo je, da izobraženec o vzrokih in učinkih v dvajsetih letih ni izrekel niti ene besede. Namreč to, da ni proizvajal pravih učinkov, to je tisto, kar pove, da mu manjka metoda gibanja čistega pojma, s katero je realiziran čisti pojem, v katerem ima substanca postavljeno svojo dejanskost kot vzrok.

         Kaj torej naš izobraženec ne spoštuje? Vzroka, ki učinkuje! Ne vidi, da odpuščanje abstraktnega vedenja še ni vzrok, ki učinkuje. Filozof G. W. F. Hegel zapiše v drugi logiki: učinek nasploh ne vsebuje ničesar, česar ne vsebuje vzrok; vzrok je namreč negativni odnos do sebe in predvsem do nekaj določnega.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Post a Comment