Kdo danes izraža nemoč čistega jaza, ni težko ugotoviti. Zakaj razumnik, politik, teoretik, analitik in še veliko drugih je, izžarevajo subjektivno plat. In to najbrž zato, ker subjektivna nastrojenost objektivnosti ne upošteva, kajti uveljavlja osebno držo in abstraktni moj zavesti. Čisti jaz objektivnost prezira, zakaj subjektivnost je bila in bo še dolgo povsod čaščena in cenjena. Prednost ima subjektivna svoboščina in tisto čisto neomejeno. To je določanje predmeta po jazu, kar pomeni da se duh obnaša misleče in sploh ne dojemajoče, zakaj dojem ni tisti, ki ga ceni in spoštuje.
Čisti jaz je danes hvaljen in povzdigovan, ker je določanje predmeta po jazu dobrodošlo, pa čeprav je tisto, kar podarja čisti jaz, neizpolnjena abstrakcija. Razumnik poenostavlja predmet na obliko pojavnega sveta, s tem pa na nekaj, kar ne vsebuje realnosti in bistva. In ne edino to, čisti jaz povzdiguje čisto vednost kot tako, s tem pa tudi enostransko abstrakcijo. Predmet ni nič drugega kot subjektivno prepričanje. Na ta način je predmet predstava o nečem, kajti prežet je od individualnosti in zato ni predmet, ampak v lastno individualnost v sebi dokončani svet.
Poglejte kakšne svetove pridela in podarja izobražen razumnik, ki je dejaven izven mišljenja, ker daje prednost čistemu jazu in zdravemu razumu. Svet razumnika ne vsebuje realnosti, ampak samo tisto, kar je čista vednost. Zakaj čisti jaz ničesar ne posreduje, njegov svet je izgotovljen in oblikovan. Podobno velja za politika, ki daje prednost enostranski abstrakciji, in to s smotrom, da izpelje početje zavesti. To pa ni umen ali predmetni svet, ki s posredovanjem doseže določenost predmetne substance, marveč je raztrgan svet v abstraktne predstave. Takšno početje zavesti ne proizvaja svobode, kajti to je svoboščina čistega jaza v subjektivnem smislu, ki izdihava samovoljna stališča.
Če bo subjektivnost hvaljena s takim poletom kot je sedaj, bodo abstraktne predstave povsod blažene in spoštovane. In potem bosta čisti jaz in zdravi razum še naprej svet poenostavljala na enostranske abstrakcije in početje zavesti. Brezpredmetni svet bo dojem izbrisal iz tega sveta, s tem pa tudi logično sovisnost. In tako svet ne bo nič drugega kot igra abstrakcij ali pojavni svet, ki ne izvira iz nobene osnove in se prosto širi s smotrom, da subjektivni jaz izrazi svojo abstraktno moč. Subjektivna nastrojenost objektivnost izključuje, kajti dobiva priznanje samo abstraktno znanje in čisti jaz. Dovršeni svet jaza ima veljavo, s tem pa enostranska abstrakcija ali izražena svoboščina čistega jaza.
Čisti jaz objektivnosti ne ceni, ker je zadovoljen s tistim, kar pridela z igro abstrakcij. Zato gibanje predmetne substance in postajanje enostavno prezre. Subjektivnost povsod hvali in uveljavlja zlasti politik, ker objektivnost za njega ne obstaja. In tako je njegov predmet vedno razblinjen v abstrakcije. Razumnik ni bil vzgojen v tem smislu, da se osvobodi svoje subjektivne nastrojenosti, zato tudi objektivnega sveta ne spoštuje. Pojem predmeta za njega ne obstaja, zato pojmovne izpolnitve ne doseže. Mimogrede, objektivnost vsebuje predmet, katerega pojem je nujno posredovati in vzpostaviti v obliki proti postajanja. Brez razdvojitve substance predmet ni določen v obliki proti postajanja, s katerim predmetna substanca doseže svojo osnovno določenost v občih momentih.
Objektivnost je mogoče pridelati tedaj, če predmet dojamemo v njegovi osnovi ali elementu vedenja, v katerem na način logične sovisnosti substanca doseže razdvojitev. Zato je tisto, kar je nekaj prvega, abstraktna neposrednost, ki mora biti posredovana, da doseže svojo sebi enakost. Tako predmetna substanca pridobi svojo dejanskost, ki nosi v sebi bistvo. Razdvojitev substance je prva določenost, kajti to je postajanje v elementu vedenja, v katerem substanca doseže svojo sebi enakost. Zakaj objektivnost ima predmet zaobjet v pojmu, kajti pojem se določi kot objektivnost, kar je bivanje substance, v katerem realnost doseže svojo dejanskost, to je ekspozicija čistega pojma.
Naglasimo, objektivnosti ne gre zaničevati, kajti objektivnost je pojem v katerem je zaobjeto predmetno bistvo. Zato subjektivni svet čistega jaza, ki ni nič objektivnega, ne gre jemati resno.