Neposreden svet včasih odseva, kot da ima več gospodarjev, ki skrbijo za to, da izdihava resničnost, ne da dejansko doseže resničnost v svoji izpeljavi. In to kaže koronavirus, katerega stvarnost so določili gospodarji sveta, ki se sicer ne spoznajo na resnico biti. Zakaj če bi se, ne bi bili dejavni tako, kot to kažejo interpretacije in pojasnjevanja koronavirusa. Namreč tisto, kar koronavirus odseva in je pojavni svet, ni izpolnjena dejanskost njegove dejavnosti, ampak abstrakcija njegove pojavnosti. In o tem pojavnem svetu danes govorijo gospodarji sveta, ki ne iščejo resnice v stvarnem svetu, ampak v pojavnem ali podvojenem in ločenem svetu. Tista dva svetova, ki izpeljujeta koronavirus, sta namreč nasproti postavljena in ločena, pa zato pojavna. Zaradi tega koronavirus ne doseže izpeljave bistva skozi notranje gibanje, pa se tisto, kar je pri koronavirusu nekaj občega, kaže kot dva ločena svetova, katerih bistvo se ne pojavlja kot en svet. Zato koronavirus ne doseže svoje sebienakosti, ampak razpade na ločena svetova: na neposredni svet in njegov nasprotni svet, ki biva ločen od prvega sveta. Se pravi, bistva koronavirusa se ne kaže kot popolno realnost, ampak kot dva abstraktna in razpadla svetova. To sta dva svetova, na katerih gospodarji sveta izvajajo nekakšne izpeljave ali zaznavanja, ki pa ne odsevajo resnice biti koronavirusa. Verjetno zaradi tega, ker abstraktni razum gospodarjev upošteva samo pojavni svet koronavirusa.
Duh lahko misli neposredni svet tudi tako, da ga podvoji. Na ta način njegov svet razpade na dva različna svetova, katerih gibanje običajno izvaja abstraktni razum. Prvi svet pride v poštev samo v nasprotju z drugim, drugi pa v nasprotju s prvim. To pa seveda ni dosleden način gibanja substance, ampak prej nekakšna sofistika, ki temelji na čutnem zaznavanju, pa zato ne doseže resnice biti.
Zdaj lahko opredelimo: gospodarji sveta prikazujejo učinke koronavirusa kot nekakšen čisti uvid, ki ga doženejo zunanje in kot koristno sporočilo ali kot nekaj, kar je razpoznavni svet koronavirusa. To pa je pojavni svet, ki nima resnice biti, ker je to le zbir nekaterih zunanjih podatkov. Naj to izrazimo še tako: njihov pojavni svet razpade na dva svetova, prvi je dejanski svet kot tisto, kar je zaznavano kot neposredni svet koronavirusa, drugi svet pa je abstrakcija prvega sveta, ki ga gospodarji oblikujejo ločeno od prvega sveta. Se pravi, drugi svet je pojavni svet prvega sveta, kar želi reči, da gospodarji bistvo koronavirusa povzamejo iz dveh ločenih svetov in ne iz enega postavljenega sveta. Rečeno še drugače, gospodarji ne izpeljejo bistva koronavirusa iz proti postajanja substance, v kateri sploh lahko zaživi bistvo koronavirusa, ampak ga dobijo iz dveh pojavnih svetov.
To nevsakdanje razmišljanje izhaja iz dejstva, da se gospodarji sveta spoznajo na logiko zaznavanja, ne pa na izdelovanje resnice biti. Zakaj njihova logika zaznavanja sporoča, da niso dejavni s principom, ampak zunanje in na način čiste vednosti. Kar pove, da gospodarji sveta spoštujejo samo abstrakcije koronavirusa in početje abstraktnega razuma, ki je dejaven zunanje in sploh ne tako, kot to zahteva princip gibanja substance, v katerem je bistvo najprej zamejeno na čisti dojem. Tisto torej, kar abstraktni razum kaže kot učinke koronavirusa, ni izpeljana resnica biti koronavirusa, ampak samo dojemajoči abstraktni svet.