Ni dvoma, kapitalizem je v sebi nepismen

Written by Jože Požar on 24 decembra, 2011 – 4:31 pop -

         Da je kapitalizmu namenjena tako skromna pozornost in da je govorica kapitalizma zreducirana na ekonomizem, je razlog v tem, da je kapitalizem svojim delovanjem priznal, da je v sebi nepismen. Pa čeprav spušča skozi medije znake, ki bi nam naj sporočili, da deluje s ciljem, ni mogoče iz znakov razbrati, da je v sebi pismen. Sicer pa največ pove o sebi on sam z njegovim delovanjem. On namreč svojega delovanja ne ubesedi, o tistem, kar počenja se z besedo ne izreče, niti kaj vsebinskega ne posreduje čez časopisni papir. To nam pove, da kapitalizem na ravni besede in misli sploh ne deluje, če pa že, potem kot čisti ekonomizem. Ta pa se v svojih nastopanjih ali v tistih pojasnjevalnih razlagah obnaša kot nekakšen zastopnik in poznavalec dejavnosti kapitalizma, vendar to le v najkrajših stavkih ali abstraktnih predstavah.
 

 

         Namreč, in v to sploh ni mogoče podvomiti, tam kjer kapitalizem stopi na plan s svojimi čistimi abstrakcijami, tam deluje neposredno in sebe izraža samo s številkami. Zato se s kapitalizmom enostavno ni mogoče pogovarjati na način besede, misli in stvari, saj se izrečeni besedi izogne ali jo enostavno presliši. Za njega je vsaka izrečena beseda ali misel brezpredmetna in ne obstaja. Kapitalizem priznava samo govorico števil, to je govorico kvantuma. In zato tudi ni čudno, če ima kapitalizem v svetu besede in misli posebnega zagovornika, to je ekonomizem, ki komunicira z javnostjo v oblikah predpostavk, približnih izračunih in nenazadnje v analiziranju zamišljenih rezultatov.

         In zaradi tega smo se mi, ki verjamemo v duha in v njegovo čisto besedo in misel, primorani izreči o svetu števil ali praznih abstrakcijah, vse z namenom, da duhu povemo vsaj to, da resnice sveta ni mogoče pokazati s števili. Kajti število lahko izreče zgolj nekaj nepopolnega, zgolj tisto zaznavno s čutnostjo. Poleg tega naj tukaj spomnimo: resnica sveta je njegova idealiteta in to v oblikah miselnih določb in gibanja določanja. In zategadelj je vsaka redukcija sveta na čisto abstrakcijo ali golo število, pravzaprav pobeg stran od resnice sveta.

 


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment