Da novinar favorizira abstraktne predstave vedenja in svoje poglede na svet, o tem veliko pove javni medij RTV Slovenija, ki podžiga čisto sebevednost novinarja, ker je kot javni medij izgubil smisel za realni svet. Verjetno zato, ker ga navdušuje samo tisto, kar je koristno in je neki osebni svet. Ta svet pa je vedno nekaj nedejanskega, saj je to svet posameznika. Kar kaže na to, da se javni medij ni voljan spopasti z realnostjo in njeno dejanskostjo. Namesto realnosti podarja subjektivne predstave ali tiste neke čiste uvide. Zakaj njegov predmet je jaz. To je tisti čisti moj zavesti ali lahkomiselni jaz, ki odrine od sebe kakšno čisto zagotovost njega samega ali čisto sebevednost, ki je postavljena naravnost kot subjekt in velja kot tisto čisto sebi enako, ki pa je le abstrakcija vedenja ali čisti moj zavesti.
Novinar, ki se ni sposoben odsvojiti, predmetni svet spregleduje. On verjame v svet, ki ga sam odpušča kot neko njegovo abstraktno vedenje, ki ga členi in na veliko povzdiguje v razločke. Tega duha ne zanima realna substanca, ampak čisto početje zavesti, ki favorizira čisto sebevednost. To je namreč svet sebstva ali negacija jaza, ki pa je nedejanski subjekt. Rečeno drugače, to je abstraktno vedenje kot svet za vero razblinjen v predstave, neizpolnjena abstrakcija sebstva, ki je osebno prepričanje kot oblika čutne raztresenosti.
Novinar hvali čisto sebevednost, neki svet, ki je abstrakcija sebstva. Njegov predmet je jaz, torej neko enostavno nespremenljivo. To je neposredni svet ali vnanja eksistenca. To torej ni predmetni svet, ampak raznovrstne abstrakcije jaza, v katerih zre sebe kot čisto sebevednost. Tisto, kar je, to je le posamezna zavest, ki izreka neposredno zagotovost. Zakaj tisto čisto veljavno sebstvo je oblika čiste zavesti, s katero si odsvoji svojo osebnost. Lahko bi rekli, kar novinar odpravi kot naravno sebstvo, to je le neko bivanje sebstva kot sebstva.
Da novinar proizvaja boj s tistim, kar odrine od sebe in je neki njegov svet, to pove, da ni dejaven svobodno. Zakaj realnost in njena dejanskost nimata nobene veljave, kajti novinar verjame samo v abstrakcije vedenja. Zaradi tega se z realnim svetom ne ukvarja, njegov svet je prelivanje abstraktnega vedenja v neko drugo vedenje. Zakaj novinar se s posredovanjem in utemeljevanjem sveta ne ukvarja. Ob kratkem, novinar svet najde v sebi, njegov predmet pa je jaz. To je abstraktno bistvo kot vedenje o samem sebi. In to je razlog, zakaj novinarja posredovanje realnega sveta, njegovo postajanje in določenost ne zanimajo. Novinarja privlači samo neposredna umnost, lastna prepričanost in izmenjava vedenja s seboj.
Da se novinar z realnim svetom ne vznemirja, za to ima zasluge on sam. On namreč priznava samo abstraktno vedenje in tisto, kar mu njegov instinkt pokloni. Ta pa pomeni, da ni dejaven s ciljem, kajti on je v službi interesa ali strasti. Zato ni čudno, da kliče na pomoč svobodo in fantazijo. Od tukaj ona vzvišenost in lahkomiselna govorica, s katero uveljavlja svoj jaz na način interpretiranja svojega sebstva. Novinar pač vedno hvali svoje sebstvo, ki pa ni predmetni svet, ampak svet prežet od sebstva, ki ga pojasnjuje in razvija v kakšen drugi svet in tako naprej v kak tretji svet, ki je njegova lastna neskončnost.
To, da se nekateri novinarji RTV Slovenija obnašajo do realnosti površno, k temu največ prispeva to, da novinar ne izpolnjuje odnosa s seboj. Osebno gnanje in samovoljo podarja drugim; to pa ni realen predmetni svet, ampak njegov čisti jaz.