O logičnem začetku

Written by Jože Požar on 5 oktobra, 2014 – 6:34 dop -

         Ko duh predmet odtuji v nasprotje samega sebe, pomeni, da nastalo dejanskost ponuja v podobi naključnosti; to je tista večja ali manjša energija volje. Takšno izhodišče je svet, ki ga duh ve kot neposredno dejanskost sebi nasproti, ki pa ni postavljena skozi notrino ali predmetni element. Tako da tisto, kar spada v logičen začetek, ni oblika razdvajanja, ki bi bila splošna atrakcija občih momentov, ampak je le gibanje, s katerim si duh odtuji svojo osebnost. To je odtujeni svet, samozavedanje kot tisto čisto prazno osebe. Kajti duh odrine od sebe le svoje brez duhovno sebstvo, ki ga ne postavi skozi gibanje notrine in njene obče momente. Mi namreč že vemo, da edino gibanje notrine vzpostavi element vedenja, ki je tisto »enostavno bistvo življenja, duša sveta, obča kri, ki je povsod pričujoča«, zapiše filozof G. W. F. Hegel. To je tisti notranji razloček do drugega, ki je vedenje o sebi: zakaj vedenje kot je sprva ali neposredni duh, je neduhovno in zgolj čutna zavest. Da pa bi zavest postala tisto pravo vedenje, mora sebe vzpostaviti kot samozavedanje.
 
Logicen-zacetekHej, ti pa telo umsko bistriš. Če se boš načrtno izpopolnjeval, lahko postaneš evropski komisar.
 
         Torej, logičen začetek vzpostavi element vedenja, s katerim momenti čistega dojema dobijo substancialno bivanje. To je predmetni element, ki je obstoj bivanja sebi enakosti, postavljena enostavna neskončnost, bit za drugo, ki je mirni obstoj momentov ali vzpostavljena notrina v njenih občih momentih. Ta dva želita naglasiti, da mora biti izkopavanje duha iz neposrednosti logično početje, s katerim postane samemu sebi neko drugo. S tem postavlja svoje vedenje kot predmetno bistvo, ki je vedenje početja sebstva v sebi. Na ta način predmet kot neposredna bit, prehaja na sebi v bit za drugo ali obče momente, ki ustrezajo razumu. Predmetni element je torej čisto vedenje sebstva o sebi, postajanje vedenja sploh, ki ga predoča Fenomenologija duha kot vedo izkustva zavesti.

         Zgornjim poskušam opozoriti, da je mogoče razvijati predmet s principom. Na ta način duh ne prikazuje predmeta zgolj kot njegovo bogato vedenje ali kot neko abstraktno vedenje, ki ga odtuji v nasprotje. Treba je vedeti, da takrat, ko predmet ni vzpostavljen v občih momentih, duh predmet prikazuje zgolj kot nekaj formalnega in prežetega s sebstvom. S tem pa tudi subjektivnost ne doseže vrha, kar pomeni, da sta vedenje in predmet vedenja isto. Na ta način je predmet le neka neposredna bit ali nekaj, kar ustreza zavesti; predmet je čisti jaz sam, raztrgana zavest, ki je na sebi čista sebi enakost. To pa je tista čista zavest, ki izpoveduje le neko podobo predmetnega sveta. Se pravi, ker za duha bit in bistvo predmeta nista vednost, ki spada k pojmu Boga, je njegov svet subjektivna abstraktna predstava, ki je le neko čisto sebstvo, ki ga duh ve kot svoj predmet. To pa ni vedenje v svojem nastajanju, v katerem so momenti predmeta pokazani kot razvejani v nasprotje, ampak je to le odtujitev osebnosti, odsvojitev, v kateri duh ureja svoje naravno sebstvo v neki svet duhovnih moči.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za O logičnem začetku

Sorry, comments for this entry are closed at this time.