Preobrazba pametne glave je nujnost, ki jo narekuje nastajajoče vedenje. Nastajajočega vedenja izobraževalni sistem ne vsebuje, ker ta obožuje načela razuma, ne pa načel uma in duha. Se pravi, ker izobraževalni sistem ne uresničuje nastajajočega vedenja, ki bi ga duh koristil za to, da spozna, kako si samega sebe odsvoji, je nujno izvesti preobrazbo sistema. Rečeno še tako, ker je pametna glava v deficitarnosti nastajajočega vedenja, je nujno, da izobraževalni sistem svoj čisti pojem na novo vzpostavi. S tem bo nastajajoče vedenje vključeno v izobraževalni sistem, kar bo pripomoglo k temu, da bo duh spoznal samega sebe v svoji odsvojitvi, ki je odnos proti sebi, s katerim doseže svoj absolutni dojem.
Preobrazba pametne glave bi morala uresničiti kot gibanje dejavnega duha ali kot izobraževanje izobraženca, ki bi naj svoje vedenje dojel kot nastajajoče vedenje. Zakaj ravno to dojemanje svojega sebstva odkrije, kako si izobražen duh sebe odsvoji. Predmetni svet namreč ni zgolj neko fiksno vedenje, temveč posredovano vedenje s seboj, ki ga je potrebno razumeti iz gibanja. Skozi njega substanca najprej vzpostavi notrino kot svoje nasprotje, kar je posredovanje s seboj ali gibanje, v katerem substanca doseže svoje proti postajanje. Zakaj le tako vedenje ni zgolj sebstvo osebe, temveč je gibanje predmetne substance, ki doseže svojo postavljeno dejanskost v občih momentih. In natanko to je tisti način odsvojitve, s katerim je vzpostavljena sebi enakost ali čista podoba pojma kot izpolnitev v duha. Hegel nekje zapiše: duh sebe naredi za svoj predmet, za vsebino samega sebe.
Duh naj vzpostavi dejansko podobo sebstva, ki se kot svet razlikuje od sebe. Zakaj individuum je to, da se ohranja v odnosu do Drugega, ki je enotnost božje in človeške narave. S tem sebe izkuša kot abstrakcijo samozavedanja. In v to gibanje bi naj šla preobrazba pametne glave, saj bo le tako duh nekega dne objektiviral gibanje sebstva in uvidel, da obstaja način, kako si samega sebe odsvojiš in se postaviš kot predmet. Ali, spoznal bo, da ima neposredno vedenje za smoter čisto dejanskost.
Izobraževalni sistem ne gre razumeti kot posredovanje vedenja, temveč kot sistem, ki sam sebe posreduje in vzpostavlja svoj čisti pojem. In zato bi naj sistem vodil nadarjeni duh, ki spoštuje čisti pojem, kajti edino čisti pojem je tisti, ki pove, ali je izobraževalni sistem dejaven s principom. Se pravi, vzpostavljanje čistega pojma je nujnost izobraževalnega sistema, kajti le tako sistem sam sebe uresničuje s principom ali v načinu. Določenost izobraževalnega sistema je odnos čistega pojma do samega sebe. To je torej način, ki zagotavlja, da se izobraževalni sistem razvija iz samega sebe, ne pa tako, da se ga zunanje nadgrajuje z naključnim vedenjem ali nekim izbranim vedenjem, ki ga sistemu vsili pametna glava, ki ne spoštuje nastajajočega vedenja in čistega pojma.
Če torej duh resnično želi, da se izobraževalni sistem spreminja po pameti božji, potem je nujno vzpostaviti središče izobraževalnega sistema, ki na način čistega pojma vzpostavlja sam sebe. To in samo to zagotavlja, da bo izobraževalni sistem svoj čisti pojem vzpostavljal na način biti in bistva. Vsaka druga varianta nadgrajevanja izobraževalnega sistema je zmotna. Kajti postavljeni čisti pojem je merilo, ki zagotavlja, da se bo izobraževalni sistem notranje razvijal in ne zunanje ali z dodajanjem naključnega vedenja.