O sistemu vede, ki ga Hegel začenja razvijati v Fenomenologiji duha

Written by Jože Požar on 14 oktobra, 2012 – 6:20 dop -

         Spoznavanje sistema vede predpostavlja dolgo hojo po poti, ki jo je treba večkrat prehoditi; predvsem zato, ker je celota sistema vede eno samo gibanje duha, v katerem duh najprej spoznava vedo sploh, svojo odsvojitev in predmetni element, ki je čisto vedenje sebstva o sebi, nato pa čisto logiko. Razen navedenega naj omenim, da fenomenologija predočuje nastajajoče vedenje. Hegel zapiše, da je Fenomenologija duha priprava za vedo, ki obsega različne podobe duha. To pa seveda še ni absoluten uvid v celoto, saj je potrebno v fenomenologiji prepoznati predvsem princip ali predmetni element, ki je »obča sebevednost v svojem absolutnem nasprotku«. Predmetnega elementa namreč Hegel ne predstavi kot kako določno predstavo, pač pa ga izvaja skozi različne podobe duha in to kot samo naravo metode logike, ki je predpostavka oni čisti logiki kot spekulativni filozofiji. Zaradi tega ne zadostuje, če Fenomenologijo duha razumemo zgolj kot posamezne podobe zavesti, samozavedanja, uma in duha. Kajti predmetni element je sama narava vedovne metode in je podlaga čisti logiki, kar pomeni, da narava vedovne metode vsebuje princip, v katerem tiči interes stvari.
 

Ta sebienakost, ki ni nobena sebienakost, poskuša izgovoriti, da obstaja narava logike ali narava vedovne metode.

 
         Prvi del sistema vede je torej treba dojeti kot pripravo za vedo, ki je predpostavka oni čisti logiki, v kateri Hegel začenja razvijati bit in nič. Namreč, bit je bit reči, »reč mora biti vedena kot bistvo ali notrina kot sebstvo«, zapiše Hegel. Bit reči Hegel vzpostavi v fenomenologiji skozi notrino reči, ki sebe odrine od sebe in se nadaljuje v njeno proti postavljeno sebienakost. Na ta način je bit vzpostavljena skozi predmetni element.

         Glede na to, da je sistem vede vrhunec filozofije, ni čudno, če si duh kdaj pa kdaj skrajša pot, da bi prispel čim prej na vrh. In potem tudi ni nič nenavadno, če pri spoznavanju sistema vede spregleda dejstvo, da je Fenomenologija duha kot sistem vede priprava za vedo ali nastajajoče vedenje. Namreč sistem vede ni zgolj to, da duh sebe odpravi v kako podobo ali abstraktno predstavo, v kateri najde svoj čisti jaz kot čisto vedenje, temveč je kot celota predvsem odsvojitev duha, skozi katero si duh sebe samega odsvoji in se postavi kot predmet. Ta odsvojitev, ki je odsvojitev notrine kot sebstva, je element vede kot čisti dojem, s katerim duh vzpostavi čisto vedenje sebstva o sebi.

         Naj mi bo odpuščeno, vendar hvalisanja s Heglom in potem tisto, kaj da je ta ali oni filozof povedal o Heglu, pa primerjanje Heglove filozofije z neko drugo filozofijo, to zunanje enačenje še ni spoznavanje sistema vede. Spoznavanje sistema vede zahteva od duha, da potrpežljivo in korak za korakom napreduje skozi sistem vede, če želi zakorakati na vrh filozofije.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment