O učinkih sodobne filozofije

Written by Jože Požar on 27 maja, 2012 – 6:25 dop -

         Za vsebine, ki se jih danes objavlja pod filozofijo, lahko rečem, da ne vsebujejo nobenih pravih učinkov; namesto učinkov najdem zgolj nekakšno dejavnost negativnega, razpustitev predmeta na neko zapletenost, v kateri predmet ne izhaja iz nobene postavljene osnove. Tisto, kar bi naj bila določno postavljena osnova vsebine, to je zgolj neka predpostavka, ki ne predpostavlja ničesar določnega. Kjer ni vzrokov, tam tudi učinkov ne more biti. Pa zaradi tega o pravih učinkih današnje filozofije ni mogoče kaj pozitivnega reči. Ali pač, kaj pa če so učinki današnje filozofije ravno zato tako neznatni, ker se dejanskost substance ne jemlje kot osnovo ali kot določno postavljeno nasebnost.
 

Pasivna substanca je skozi aktivno substanco postavljena kot razločevalna notrina: pasivna substanca sebe nadaljuje in se nanaša nase kot učinkujoča substanca.

 
         Ko pravim, da filozofija v svojih vsebinah ponuja zgolj abstraktne predstave, hočem reči, da filozofija ne ponuja nič takega, kar bi bil določno postavljeni čisti pojem in bi bila iz njegove določenosti izpeljana stvar ali vsaj razčlenjeni čisti pojem v svoje razvejane momente. Kot se da razbrati iz objavljenih del in objavljenih razmišljanj, vsebine niso sistematično razvite in v njih tudi ne gre za nobeno razvijajočo se stvar ali za samonanašajoči se pojem. Tisto, kar kot vsebina prihaja na plan, to je dejavnost negativnega, ki se jo razvleče na kategorije, ki od zunaj stopijo v abstraktno vsebino, da dobi vsebina večji obseg.

         Ko filozofska vsebina ne proizvede učinka, potem je to tudi znak, da vsebina ne deluje za idejo, ki bi bila razvijajoča se čista ideja pojma in bi jo duh vzpostavil po njenih občih momentih. Duh namreč naj ne bi potoval kar tako ali brez vsakega cilja, temveč s ciljem in z nalogo, da razišče prav to, kar mu gre po njegovem sedanjem razvoju. Duh torej naj ne bi deloval po nareku njegove volje, temveč bi naj deloval tako, da si samega sebe odsvoji in se postavi kot tisti, ki si je stopil nasproti, da bi v svojem razdvajanju sebe spoznal kot določno postavljeni predmet; ta ni nič drugega kot postavljena čista ideja ali njena abstraktna podoba. Naj spomnim, pot razvoja duha se začenja v notranjosti, ki jo svojimi umetniškimi deli danes raziskuje sodobna umetnost, želim reči, sodobna filozofija bi naj ravno tako stopila v notranjost, da iz tega začetka vzpostavi čisto idejo. Stvar sodobne filozofije je, da deluje v času; se pravi, na ravni vzpostavljanja vzroka, ki vsebuje v sebi učinek kot postavljeni čisti pojem. Kajti učinki sodobne filozofije so lahko tudi prazni učinki; takrat namreč, ko se substance pojma določno ne vzpostavi kot čisti pojem in se iz te osnove ne izhaja, je učinek nikakršen.

         Ni težko zaznati filozofsko vsebino, ki ne izhaja iz nobenega vzroka in je brez učinka. Hegel zapiše, da ima substanca svojo dejanskost šele kot vzrok. Pravi pa tudi, da je dejanskost substance kot določenost njen učinek. Po zgornjem bi torej lahko dejal, da mora tudi sodobna filozofija delovati bolj aktivno ali tako, da bosta v njenih vsebinah pričujoča vzrok in učinek. Kajti, in to si je treba priznati, brez tistega vzpostavljenega vzroka in učinka je vsaka vsebina ravnodušna in dolgočasna abstraktna predstava.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment