Pameten organizem in prikazen

Written by Jože Požar on 12 maja, 2013 – 6:54 dop -

         Ni težko razbrati, kaj počenja danes pameten organizem, saj to, kar počenja, ni nič drugega kot preganjanje lastnega sebstva in financ, ki so skozi njegove oči več let izginjale, ne da bi pameten organizem to prikazen preskušal prepoznati. Pa je obnašanje organizma dokaj nenavadno, saj ne prepoznava sebe kot dejavnika, ki je sodeloval pri izginjanju financ; celo več, dela se, kot da njegovo sodelovanje pri izginjanju financ sploh ni bilo prepoznano. Ravnanje organizma nam sporoča, da se še ni sposoben na sebi vzpostaviti tako, da bi deloval odgovorno in predvsem za tisto obče dobro. Zato se ne smemo čuditi, če se pameten organizem še vedno do sebe obnaša kot kak zapravljiv kapitalist, ki mu gre le še za to, da na sebi pridela kako prikazen ali tiste neke prazne predstave, ki ne izhajajo iz nobene osnove.
 
Organizem

Prikazen kot igra sil razuma in notrine, ima lahko zgolj negativen pomen.
 
         Odgovorno se je vprašati, zakaj pameten organizem ne naredi ničesar za to, da ne bi bil več v tako veliki meri nedoločno dejaven. Skozi govorico in prazna pojasnila namreč zrcali ravno to, da ne izhaja iz nobene določno postavljene občosti. In zaradi tega se je nujno vprašati, zakaj je interes pametnega organizma naravnan zgolj na finance ali prazne abstrakcije. Z financami namreč ni bil sposoben vzpostaviti odnosa, saj se je do financ obnašal kot kak bogat kapitalist, ki ni vezan na nobeno končnost. In če izhajamo iz te predpostavke, potem stvar pametnega organizma ne more biti v tem, da si sebe odsvoji čez finančni trg ter tisto neko kazanje bonitet, temveč je njegova stvar predvsem v tem, da se na sebi vzpostavi in sebe udejanja skozi princip. A kot se pameten organizem manifestira v vsakdanjem početju, očitno ne dojema svoje odsvojitve, prav tako pa tudi ne tega, da se ne more obnašati na sebi kot kak čarovnik, ki lahko s praznimi besedami in ono atrakcijo pričara belega goloba. Sicer pa je vsakomur jasno, da naloga organizma ni v tem, da sebe udejanja skozi tiste podaljšane roke in prikazen, temveč v tem, da vedno znova določno vzpostavi svojo sebienakost.

         Dejavnost pametnega organizma, ki se danes manifestira v medijih in je očitna, nam omogoča prepoznati njegov aktivnost. Ta se skozi govorico in jezik predstavnikov pametnega organizma, ne kaže v resnični podobi, ampak bolj ali manj v momentih in oni usmerjenosti v zunanjost in bodočnost. In to je prav tisti pokazatelj, ki nam sporoča, da pameten organizem ne izhaja iz določno postavljene sebienakosti, ki bi bil njegov čisti dojem, ampak iz stihije. In zato se ne sme čuditi, da se oblast ljudstva z njegovim delovanjem ne strinja in se odziva na njegove pomanjkljivosti. Kajti stvar organizma je, da vzpostavi samega sebe in se notranje organizira.

         Kdaj se bo pameten organizem nehal preganjati z prikaznijo, to je odvisno od umne volje. Njej bi naj postalo jasno, da mora začeti prepoznavati organizem kot organizacijo. Ta dva sta eden za drugega in sta uresničena umna volja občega, ki se v samem sebi določa.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment