Politika in sodobna umetnost

Written by Jože Požar on 22 decembra, 2013 – 8:23 dop -

         Odgovor na vprašanje, kaj imata skupnega politika in sodobna umetnost, ni mogoče izslediti v kaki specialni zgodovini, pač pa tako, da si ogledamo oba vzpostavljena čista pojma. Tako politika kot sodobna umetnost utemeljujeta duha skozi obliko odsvojitve absolutne substance. Odsvojitve politike nam lahko odkrijejo, ali politika sebe odmetava v zmoto ali prevaro. Prevara je namreč tista, ki jo sodobna umetnost prikazuje kot določno idejo. In kot je mogoče zaznati iz abstraktnih predstav politike, njen čisti dojem dostikrat ne ustreza neposrednosti. Sodobno umetniško delo je predano ogledovalcu, ki poišče enotnost obeh plati dela; tiste v elementu samozavedanja in prve v elementu dela kot takega. Se pravi, tako politika kot sodobna umetnost proizvajata občo idejo. In prav njo lahko prouči duh, in sicer tako, da preveri, ali neposredna bit ustreza drugi strani, ki je tisto čisto abstraktno zasebstvo.
 
Politika-in-umetnost

Ta ponazoritev poskuša predstaviti gibanje substance, ki se razveja v drugo ali abstraktno podoba.

 
         Sicer pa duh ustvarja sodobna umetniška dela zaradi tiste na sebi poduhovljene čiste podobe, s katero je izoblikovana obča ideja, ki jo duh vzpostavi skozi posredovanje ideala. Element vedenja je duša sveta, tako Hegel, ta pa je obstoj bivanja sebi enakosti. Povedano drugače, sodobna umetnost svojimi deli dvigne duha do čiste abstrakcije, s katero si duh samega sebe odsvoji. Zakaj ravno ta čista odsvojitev duha skozi posredovanje ideala, je tisti način, v katerem ona neposredna bit (delo kot tako) skozi notrino stopi sebi nasproti ali v svojo sebi enakost, kar je bivanje razdvojenega vedenja. Dober primer tega razdvajanja vedenja in s tem vzpostavljanja čistega pojma, je danes postavljena nemška koalicija, ki je na začetku mandata določila svoje naloge skozi postavljeni čisti pojem. Določno vzpostavljene naloge koalicije so tiste, ki sporočajo, da je koalicija vzpostavila občo idejo. Mimogrede, brez vzpostavljenega čistega pojma ali obče ideje vsaka politika deluje prazno.

         Zato je vredno opozoriti na bistvo, ki ga duh spoznava skozi sodobna umetniška dela: to je namreč njegova odsvojitev, s katero vzpostavi samega sebe kot predmet. Se pravi, z refleksijo sodobnega umetniškega dela ogledovalec vzpostavi predmetni element vedenja, ta je tista čista sebi enakost ali vzpostavljeni posamezni momenti umetniškega dela.

         Naj še naglasim: predmetni element je čisto vedenje sebstva o sebi (tako Hegel). To je torej tista na začetku vzpostavljena sebi enakost, ki je čisti dojem. In da bi vzpostavljanje elementa vedenja dojeli, ni potrebno imeti kakšno posebno vedenje. Kajti element vedenja je ravno ta predpostavljajoči element, s katerim duh vzpostavi svoje vedenje, tj. samega sebe kot predmet. In če je politika kaj duha, potem se ta element vedenja tudi nje dotika. Zakaj v politiki ne gre za nobeno logično mišljenje, ampak za to, da duh vzpostavi obstoj bivanja sebi enakosti ali občo idejo. To pa je ravno tisto, zaradi česa sodobna umetnost prikazuje umetniško delo v obliki prevare, ki jo je treba posredovati in vzpostavi kot abstrakcijo sebe od sebe samega.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.