Filozof izdeluje predstave o filozofiji, kar gre v korist površnemu dojemanju predmeta filozofije. Plehko dojemanje filozofije dopušča, da je vsebina predstavljena kot abstraktni ideal, s katerim filozof podarja določene misli, subjektivno znanje in formalno vedenje. To je izdelovanje predstav o tem, kako on dojema filozofijo, hkrati pa odseva, da predmet filozofije ne obstaja. Menim, da tisto oblikovanje predpostavk in potem izdelovanje pojasnjevalnih predstav o filozofiji nima vrednosti, kajti kar ni predmet filozofije, je subjektivni ideal, ki pa ni dejanski svet. Tako da je tisto, kar izpelje kot neki abstraktni svet filozofije, ni predmetni svet filozofije, ampak pojasnjevalna filozofija. Ta pa predmeta filozofije ne razodeva kot posredovano predmetno substanco. Filozof, ki predmet filozofije poenostavlja na subjektivni ideal, podarja le svet, ki je abstrakcija njegovega znanja.
Kako naj mladi duh dojame filozofijo, če ni nič drugega kot predstavljeni subjektivni ideal, ki se ga oblikuje kot formalno vedenje. Vsebina ni predmetna in zato nič takega, kar je predmet filozofije v njegovi osnovi. Temelj ali osnovo predmeta filozofije se enostavno prezira. Takšno dojemanje filozofije je površno, saj se ne izhaja iz osnove ali temelja, ampak iz tiste neke čiste abstraktne vednosti, ki da je sposobna filozofijo primerno zunanje predstaviti. In res, opisovanje še ni dojemanje, saj predmet ni določen in posredovan v njegovi osnovi. To je najbrž razlog, zakaj je filozofija zgolj zbir različnih kategorij ali predstav, ki niso nič drugega kot subjektivni ideali.
Dejanski svet filozofije ni tak, kakor naj bo; kajti ni predmetni svet, ampak največkrat samo subjektivni ideal. To pa ni dejanski svet ali obče božanskega uma, ko je predmet filozofije posredovan in je v svoji osnovi določen. Brez temeljne določenosti predmeta filozofije, ni mogoče dojeti predmetnega bistva filozofije. Filozofija danes ni dejanski svet in zaradi tega tudi ni razumljena. Zakaj, kar je brez svojega bistva, ni predmetni svet, ki je dosegel drugo samega sebe. Abstraktna filozofija je nekakšen zbir različnih vsebin, ki pa ne povzdigujejo predmeta filozofije. In zato tudi ni čudno, da filozofija ni dojemljiva in spoštovana tako, kot so drugi predmeti. Sodoben čas zahteva, da postane filozofija predmet, kajti le tako bo postala dejanska in mlademu duhu dojemljiva.
Mnenja sem, da je nujno filozofijo na novo določiti v temelju. Zakaj abstraktna filozofija izdeluje predstave o nečem, kar ni določen predmet v osnovi. Tako se daje videz, kot da predmet filozofije ni nič drugega kot abstraktno vedenje, ki prehaja v neki nasprotni svet, v katerem je zbrano vse tisto, kar je abstraktno dojemanje filozofije. Na ta način ni mogoče dojeti filozofije. Kako naj mladi duh dojame nekaj, kar ni v svoji osnovi ali temelju določeno kot predmet in ne doseže postajanja. Filozof bo moral enkrat dojeti, da predmetni svet filozofije ni zgolj subjektivni ideal, ki ga je mogoče neomejeno širiti. Takšno površno razumevanje filozofije ne posreduje nobenega bistva in ni omejeno na osnovo in postajanje predmeta. Te površnosti namreč ni mogoče spregledati, kajti ravno predstave so tiste, ki delajo filozofijo nedojemljivo. Filozofija brez določenega temelja je abstraktna filozofija. Potemtakem filozof naj ne bi bil dejaven tako, da predmet filozofije spregleduje in namesto njega uveljavlja vedenje, ki ni dejansko. To, da se filozofijo dojema skozi kategorije, to je goljufija samega sebe. Zakaj svet kategorij ni predmet filozofije, pa je jasno, da je nujno vzpostaviti predmet filozofije, da bi filozofija postala dojemljiva. Rečeno drugače, realnost predmeta filozofije mora doseči svojo dejanskost v temelju, da bi predmet zaživel iz gibanja in postajanja. Filozofija bo razumljena šele tedaj, ko bo predmet filozofije določen in dojet v temelju ali njegovi osnovi.
Dokler filozof ne bo dojel, da je predmet filozofije nujno utemeljiti, tako dolgo bo filozofija nerazumljena in zgolj izginjajoči svet. Ta je danes zelo hvaljen, kajti tisti svet onstran je noro popularen, ker povzdiguje in hvali pojasnjevalno filozofijo in filozofa. Filozof Hegel zapiše: »Iz gledišča duha se mora filozofijo označiti kot nekaj najbolj nujnega«. Potemtakem bi bilo dobro, da se filozofijo vzpostavi kot predmet, ki v nasprotju doseže svojo dejanskost.