K moji internetni strani dodajam publikacijo z naslovom Prebujanje notrine. V njej posredujem svoja razmišljanja kot sodobni umetnik. Sodobni umetnik sebe presega in se s svojimi deli osvobaja od neposrednosti tako, da jo posreduje in postavi kot drugo ali kot kako absolutno abstrakcijo, ki je čisti dojem. To je podoba, ki jo ustvari gibanje notrine in njeno prehajanje v nasprotje, pa od tukaj tudi naslov publikacije Prebujanje notrine.
Moje raziskovanje poteka na način predmetnega elementa, ki ga v Fenomenologiji duha ali prvem delu Sistema vede prikazuje filozof G. W. F. Hegel. V njem sem namreč odkril predmetni element ali način, s katerim si duh odsvoji sebstvo in ga postavi kot čisto sebstvo. Pri odsvojitvi gre pač vedno za to, da duh odpravi svoje sebstvo, ki je neko vedenje in čisto početje zavesti. Se pravi, pri začetnem postajanju duha gre za to, da duh sebe odpravi v načinu, da bi dosegel postavljeno sebi enakost. S tem enostavnim postajanjem duha je namreč izpolnjeno to, da duh svojega vedenja ne odpravi prosto, ampak v načinu ali tako, da tista abstraktna neposrednost doseže svojo razdvojenost v postajanju občih momentih. Tukaj naj poudarim posebej to, da je odsvojitev duha tista, v kateri notrina stopi sebi nasproti, in ravno to gibanje notrine raziskuje sodobna umetnost.
Kot sem zapisal, publikacija nosi naslov Prebujanje notrine. Tak naslov sem izbral, ker menim, da vsebine poskušajo vzbuditi pozornost do pojma notrine in njenega gibanja. Publikacija je oblikovana tako, da so vsebine predstavljene na levih straneh, ilustracije pa na desnih straneh. Takšno obliko sem izbral, da bi posamezna vsebina zaživela s pripadajočo ilustracijo.
Človek bi pričakoval, da gibanje notrine zanima tudi filozofa. A kot je mogoče danes zaznati, je filozof dejaven daleč stran od sodobne umetnosti in tako tudi zunaj sedanjega časa. Glede na to dejstvo, naj tukaj vstavim dognanje filozofa Hegla, ki nekje zapiše o filozofiji, umetnosti in religiji naslednje: »Filozofija je najvišji način razumevanja absolutne ideje, kajti njen način je najvišji. Dočim sta umetnost in religija njen razni način; . . . Je pa vsebina vseh treh pojmov ista in tudi svrha je ista.« Filozof našega časa izžareva, kot da filozofija nima nič skupnega s sodobno umetnostjo, tj. z notrino in odsvojitvijo duha. Pa najbrž od tukaj ta njegova pasivna drža do sodobne umetnosti. Še več, filozof je dejaven v prepričanju, da se odsvojitev duha njega ne dotika. In to ne glede na to, da Heglova Fenomenologija duha, ki je prvi del Sistema vede, obravnava pojavnost duha, čisti dojem in predmetni element. Hočem reči, filozofova naloga ni samo vtem, da idealizira svet in tiste neke kategorije, ki jih zunanje veže na kritično mišljenje, temveč je njegova naloga tudi v tem, da razvija vsebine o duhu v njegovi pojavnosti. Se pravi, filozof bi naj produktivno premišljeval tudi o odsvojitvi duha in o tisti neposrednosti, ki ima za smoter čisto dejanskost.
Publikacijo Prebujanje notrine ponujam v branje kot premišljevanja o gibanju notrine in enostavne neposrednosti, ki prehaja v drugo, da doseže svoje postajanje. To so poizkusi, s katerimi sem ustvaril nekaj umetniških podob, ki utegnejo biti za bralca enako težavne, kot so na primer postavljena umetniška delo v galeriji, ki so absolutne abstrakcije.
Publikacija je na voljo v pdf obliki na spodnji povezavi in povezavi v zgornjem levem kotu internetne strani.
Vabljeni k branju!