Če se bo svet vrtel in dojemal kot sedaj kaže, bo duh nehal misliti svet, kajti v tem času svet že obvladujejo števila, tj. računi in preračunavanje, ki je navzoče povsod, kjer politik predpostavlja in je dejaven kot čisti jaz. Čisti jaz ne priznava mišljenja in logične sovisnosti, ki danes ne velja nič, ker števila ali izračuni gospodarijo s svetom. Duh ne pridela nobenih dejanskih vrednosti, ker s svetom upravljajo števila. Od tukaj ono praznoverje v abstrakcije, o katerem veliko povedo računi. Števila namreč izpovedujejo tudi zgodbo o duhu in njegovi dejavnosti. Namreč tudi tisti, ki verjamejo ali so verjeli v duha, so popustili in začeli občudovati dejanja čistega jaza in števila. Števila so vedno pri roki in tudi moč izračuna, ki le redko kdaj pridela kako zmoto. In tega se politik našega časa zaveda, pa ni čudno, da je začel verjeti v moč števil in rezultate, ki jih izdelujejo števila. Baje je demokracija ljudem dosti bolj prijazna, ker je svet poenostavljen na račun ali števila.
Svet danes ni nekaj, kar obstaja in je v svojem nasprotju drugo samega sebe. Kajti svet je lahko tudi kakšno abstraktno vedenje ali preračunavanje, ki v svojem udejanjanju ni nič drugega kot izračun. Ta pa ne potrebuje nobene razlage, ker je račun prijazen in povsod razumljen. Se pravi, svet odigran s števili je enostaven in zato uporaben povsod tam, kjer abstraktno vedenje ne more iti čez in je prisiljeno čislati števila, ki baje zmorejo izraziti tudi to, v kaj naj svet prehaja. In to je danes vsem poznana abstraktna moč števil, ki politika spodbuja, naj svet doseže izpolnitev čez števila, kajti mišljenje ni sposobno uresničiti sveta na način postajanja in čistega dojema. Zaenkrat duh sebe ne izpolni z čistim dojemom, pa je jasno, da njegov svet oblikuje čisti jaz.
Še malo in svet ne bo nič drugega kot izračun. Kar je sporazumevanje zunaj računa, to je zgolj pojavni svet. Zakaj svet realnosti in njene dejanskosti nima več nobene vrednosti. Račun nastopa povsod tam, kjer realnost ne doseže svoje dejanskosti in je svet zgolj nekaj končnega. Končnost brez neskončnosti je nekaj neposrednega, ta pa išče drugo bit v zunanjem svetu ali v številih. In tako se svet pojavlja in izgine v števila. Hočem reči, mišljenje je ponižano na preračunavanje, kjer igrajo osrednjo vlogo števila, te pa obožuje čisti jaz, ki povzdiguje gotovost samega sebe ali tisto, kar je in zgolj je njegov pojavni svet. Duh pa to slepo čaščenje pojavnega sveta in števil potrjuje, pri tem pa ne zaznava, da zlaganje števil sprevrača demokracijo v preračunljivo demokracijo.
Svet števil kaže, da je politik vedno bolj navdušen nad svetom, ki ga poklanjajo števila. Zaradi tega domišlja svet čez števila, ki so bolj zanesljiva kot njegova beseda. To je mogoče zaznati v medijih, kjer ga ni sveta, ki ga ne bi števila pojasnila. Danes je to svet politika, jutri kak svet kulturnika, ki je začel verjeti, da so izračuni tisti, ki osvobajajo njegov kulturni svet in tako tudi demokracijo. In ne le to, kultura bi naj zaživela novo življenje s pomočjo izračunov, ki vsakič znova opredelijo prav to, da sveta ni nujno strogo misliti, ga pa je nujno prevesti v števila ali račun.
Kaj torej narediti, da bo duh dejaven kot tisti, ki zmore svet premagati skozi realnost in njeno dejanskost. Vsekakor je nujno odkrito povedati, da s števili ne gre pridelati sveta, v katerem pojem doseže svoje postajanje in tako tudi dejanskost. Se pravi, ker s števili ni mogoče pojmiti sveta, jih ne gre enačiti z gibanjem predmetne substance in njenim postajanjem. Zakaj število ima formo enostavne neposrednosti in ni sposobno vzpostaviti odnosa do sebe. Tako da število gre dojeti kot nekaj zunanje združenega, saj nima nobene notranje povezanosti. Število namreč najde svojo določenost onstran sebe, tj. v drugem številu. To pa ni notranja določenost, ampak zunanja.
Politik torej, ki poveličuje števila in izračune, v bistvu povzdiguje lahkomiselni čisti jaz, ki favorizira preračunljivost. Pa je ono mešanje števil in čiste sebe vednosti nekakšno početje duha, ki ne dojema samega sebe. Od tukaj častihlepje čistega jaza, ki zavaja duha ljudstva čez števila in praznim predpostavljanjem. Skratka, to, da preračunljiva demokracija obstaja in da jo utemeljujejo števila, to kaže, da duh prezira realnost in njeno dejanskost in favorizira dejanja čistega jaza.