Princip države

Written by Jože Požar on 3 avgusta, 2014 – 6:16 dop -

         Subjektivna dejavnost abstraktnega razuma in neomejena realnost, podarja le abstraktne predstave. Zaradi tega država ne doseže svoje proti postavljene čiste dejanskosti ali razločka obče ideje v njenem občem načinu. Kar je neznatno gibanje notrine države, to je le aktivnost abstraktnega razuma. Ta pa se kaže v abstraktnih predstavah ali kot nekaj, kar ustreza le subjektivni resničnosti. Takšno prizadevanje odseva le to, da zavest ne izhaja iz določne predmetne realnosti; zakaj tisto, kar odtuji, ni postavljena dejanskost obče ideje, ampak zgolj odtujena čista zavest.

         Če želimo vedeti, kako operira živi organizem države, moramo izhajati iz neposredne realnosti in gibanja notrine, ki postavi svoje nasprotje v razvezane obče momente. Kajti država bi naj svoje notranje gibanje ohranjala skozi odpravljeno notrino ali proti postavljeno čisto dejanskost, ki je princip države, s katerim je postavljena določenost obče ideje. To je predmetni element, s katerim je neposredna realnost resnično vzpostavljena kot oblikovna notrina v njenih občih momentih.
 
Notrina-drzave-Dejanska država je prežeta z duhom ljudstva. Zato je nujno, da ima država za svoj princip čisti dojem in da po tem dojemu razčlenjuje svet.
 
         Država ne biva kot svobodna ideja, kolikor ni dejavna skozi postavljeno čisto dejanskost ali občo idejo. Se pravi, ko se ne odnaša do sebe kot logična sovisnost, je dejavna brez principa ali z neznatno močjo. Država je živi organizem kot enotnost pojma in realnosti. Njen princip ali smisel njene občosti je to, da notrina vzpostavi notrino kot svojo sebi enakost, ki zatrdi, da je duh dejaven s principom in kot umna volja. Kajti ko duh države ni dejaven s principom in z določilom sebe vednosti, je jasno, da je dejaven pomanjkljivo, tj. zunanje, s tem pa seveda umne volje ne uresničuje. Zato takrat ko država ne vzpostavi umne volje s principom, a ta je čista dejanskost obče ideje, tudi ne uresničuje duha ljudstva. Ta je namreč vpisan v neposredno ali prvo notrino države. Filozof G. W. F. Hegel zapiše, da je država izšla iz neke določene religije in da ima z religijo isti skupni princip, se pravi, država ima politično življenje zato, ker ima religijo.

         Pravo vprašanje je, kaj ovira gibanje notrine države in zakaj princip umne volje ne deluje? Najti odgovor na to vprašanje ni tako težko, kajti to, da notranji princip države ne deluje, pomeni, da je na delu metoda navdušenja in tisto neko preroško govorjenje. To pa je očitni znak, da je treba vzpostaviti princip države. Kajti biti dejaven zunaj principa, pomeni ne vzpostaviti svoje dejanskosti. Zaradi tega je treba notrino države spraviti v gibanje, kajti to je dejavnik, s katerim notrina odrine sebe od sebe in si postane dejanska; čista dejanskost je njena postavljena sebi enakost.

         Kaj torej preprečuje gibanje notrine države? To je tista brez pojmovna dejavnost subjektivne volje, ki si odtuji zgolj neko trdno dejanskost, ki jo zavest vladanja najde kar v sebi. To je zavest, ki si podarja bivanje prek odtujitve sebstva, ki pa ni nič drugega kot izraz subjektivne volje, s katero je odtujeno zgolj ono zavezniško sebstvo. Takšna odsvojitev vlade je brez substance in je zgolj odsvojitev moči, ki jih ureja v abstraktne predstave ali števila. Tisti čisti svet števil namreč ne predstavlja obče substance, ki bi kot notrina zaživela nasproti sebi in bi s tem bila vzpostavljena njena popolna notrina, ampak je le čista volja zunaj sebe. To je odtujena in fiksirana trda dejanskost, ki jo izvaja zdravi razum. On je tisti, ki ločuje in razgrajuje svet v abstraktne predstave in je dejaven brez principa. Biti dejaven brez principa pa pomeni, ne izvajati logične sovisnosti postavljene obče ideje.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.