Princip nesvobode

Written by Jože Požar on 3 maja, 2015 – 5:53 dop -

         Kadar duh ne spoštuje principa svobode in namesto njega uresničuje princip nesvobode, potem pač uveljavlja samovoljo. Potem tudi ne izhaja iz osnove ali postavljenega čistega dojema. Zato je tisto, kar odpravi, neka primerna dejanskost ali abstrakcija obče moči. To pa pomeni, da duhu ne gre za to, da predmet postavi in ga objektivira kot čisti pojem. Rečeno drugače, ta duh ne zaznava, da je predmet v njegovem opazovanju zgolj pojava, ker ne izhaja iz nobene osnove. Povedano še tako, ko duh ne postavi čistega pojma kot njegove sebi enakosti ali kot drugo samega sebe, predmeta ne objektivira kot pojem.

         Ko torej predmet ni postavljen kot obstoj bivanja sebi enakosti, ki je čista abstrakcija ali čisti dojem, potem tudi ni vzpostavljena popolna notrina, ki je čisto eno. To pa pomeni, da je duh dejaven s principom nesvobode ali tako, da svojega sebstva ne odpravi; duh sebe nadaljuje kot neko odločanje iz samega sebe, skozi katero stopi na plan čisti jaz.
 
Princip-nesvobode-Docela jasno je, da princip nesvobode podžiga duh, ki je dejaven čez števila in izraženo razpoloženje. Zaradi tega je dobro, da duh spremlja sodobno umetnost, ki uresničuje princip svobode, in sicer tako, da raziskuje oblike odsvojitve absolutne substance. To so odsvojitve, v katerih genij predstavlja postajanje duha v obliki svobodnega postopka.  
 
         Princip nesvobode je izpeljan vedno takrat, ko duh ne spoštuje svobode in je njegov smoter zgolj neko navdušenje. Zato tudi zgodba principa nesvobode eksistira tam, kjer duh uveljavlja svoje poglede in kaže zgolj neki svoj zanos. Duha ne zanima predmet kot postavljen čisti pojem, ampak le abstraktna oblika predmetne vsebine.

         V predmetnem svetu prevladuje princip nesvobode; in to sploh ni nič nenavadnega, saj je sodobna umetnost ne daleč nazaj v svoji prizadevnosti začela raziskovati gibanje notrine, tj. notranjost, ki je stvar principa svobode. Princip svobode smo torej začeli odkrivati čez sodobna umetniška dela, pa je zato princip nesvobode, ki nas hoče speljati stran od čistega dojema in v brezmejno umovanje, nekakšna naravna prikazen. Zaradi tega je uresničevanje principa nesvobode, ki se danes kaže čez samovoljna stališča, nekakšno zlo, ki ga je treba na poti osvobajanja premagati in doumeti. To pa je mogoče uresničiti samo tako, kot to kaže sodobna umetnost ali duh, ki si prizadeva pokazati skozi umetniška dela prav to, da gibanje substance in notrina udejanjata princip svobode. Sodobna umetnost je torej tisti dejavnik, ki skozi umetniška dela prikazuje brezpogojno svobodo.

         Princip svobode je tisti, ki bi ga naj duh doumel, če želi, da bo predmet na sebi zaživel kot čisti dojem ali osvobojena podoba. Ta namreč omogoča duhu, da si samega sebe odsvoji in se postavi kot tisti, ki je dejaven s principom. Zakaj princip svobode je najvišji princip, saj on vzpostavi duha kot predmet, ki je čisti dojem ali postavljena oblika predmetnosti za zavest.

         Dobro je vedeti, da z golim abstraktnim vedenjem in tistim nekim seštevanjem števil, ni mogoče vzpostaviti čistega pojma, ki je predpostavka logike in najvišji princip svobode. Na ta način duh doseže to, da pojem preide v svoje drugo, v proti postavljene obče momente, ki so čista duhovna podoba ali živo postajanje principa svobode.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | Komentarji so izklopljeni za Princip nesvobode

Sorry, comments for this entry are closed at this time.