Prva veda filozofije

Written by Jože Požar on 11 maja, 2014 – 6:53 dop -

         Nobene umnosti ni v tem, da bodoči filozof razmetava čas za racionalizem in moralno teorijo, z elementom vedenja pa se ne seznani. Sedanji čas vsebuje to nujnost, da duh začne spoznavati prvo vedo filozofije, ki je veda izkustva zavesti ali nastajajoče vedenje. Namreč to, da se ne zaznava nujnosti časa, ki kliče filozofa k prvi vedi filozofije, to ne premakne duha iz mesta. Tudi tisto sklicevanje na Hegla ne bo prestavilo duha, kajti navajanje posamezne misli je zunanji dodatek, ki pa še ni zbliževanje s prvo vedo filozofije. Stopimo za trenutek k sodobni umetnosti. Ona izpoveduje v tem času prav tisto, kar izvira iz razvojne stopnje duha. Zato umetnice in umetniki raziskujejo samozavedno notrinskost (Heglov pojem). Ta pojem pa bi naj obravnavali tudi filozofi. Zakaj, zato ker to narekuje ta čas in notranja povezanost filozofije, umetnosti in religije. Se pravi, ker sodobna umetnost zrcali ta čas vtem ko raziskuje samozavedno notrinskost, je to dejstvo, ki se dotika tudi filozofije. Rečeno s Heglovo mislijo, »občutenje, ki duhovno strmi k svobodi v samem sebi«, je prav tako stvar filozofije, kajti element vede vzpostavi svoboda v samem sebi.
 
Prva-veda-filozofije

Hej, dovolj imam hoje po napačnih poteh! Tvoja čista vednost me ubija!
 
         Prva veda filozofije je Fenomenologije duha, ki je prvi del sistema vede. Tega dejstva se ne da prezirati v neskončnost samo zaradi tega, ker se ekspert za filozofijo noče premakniti iz mesta ali spoprijeti s sedanjim časom, ki zahteva tudi to, da se bodočega filozofa seznani s samozavedno notrinskostjo. Kajti tisto kazanje s prstom na Hegla ne zadošča za to, da bi smeli reči, bodoči filozof je seznanjen s prvo vedo filozofije. Namreč, kar nekaj zgledov je, ko profesor filozofije poplemeniti svoje čisto vedenje na ta način, da izreče kako primerno misel o največjem filozofu, s katero pa zunanje obogati le svojo osebnost.

         Prva veda filozofije je temeljna filozofija. In če bodoči filozof želi njeno vsebino razumeti in odkriti element vede, ki je bistvo sistema vede, potem mora biti še posebej pozoren do gibanja notrine in upodobitve podobe, ki postavi element vede v obliki občih momentov. Element prve vede filozofije je potrebno odkriti. To pa zahteva zbrano spremljanje gibanja notrine, če se želi iztakniti element vede in »okušati« lepoto notranjega gibanja substance, ki je zanesljivo najmočnejša poezija filozofa in misleca G. W. F. Hegla. In še tole, notrina je tista, ki postavi element vede, ki je čisto vedenje sebstva o sebi.

         Po mojem mnenju je napočil čas, ko bi naj bodoči filozof stopil na začetek sistema vede, torej tja, kjer Hegel začenja odpravljati sebstvo, ali, kjer začenja duh samega sebe izkopavati iz notranjosti. Ta korak bi naj bodoči filozof opravil s ciljem, da izkusi, kako si samega sebe odsvojiš in se postaviš kot predmet; kot čisto vedenje, ki je prva določenost biti. Bit je namreč realnost, ki spada k čistemu pojmu in je zato ne gre prezreti. Naj še naglasim, v prvi vedi filozofije gre predvsem za to, da duh spozna element vedenja, ki je enostavni dojem.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.