Reprezentant neresnosti in čista dolžnost

Written by Jože Požar on 31 maja, 2015 – 6:13 dop -

         Mi se ne moremo veseliti oblik ravnanja vesti, ki jih prideluje reprezentant neresnosti čez razlage in pojasnjevanja. Zakaj tiste vrednosti so čisto zagotavljanje, da je sebstvo kot sebi enako vedenje, čisto prepričanje dolžnosti. Dolžnost je celota njegovih stališ ali prikaz vedočega sebstva, ki ga on odrine od sebe kot prepričanje. Reprezentant neresnosti namreč preračunava prednosti in udejanja le sebstvo, pri tem pa ne pride dalje od abstraktne neposrednosti, ki je čista dolžnost kot čisto vedenje. Njegov dosežek je oblikovano ravnanje vesti, ki je stopilo v bivanje. Isto je opredeljeno sebstvo osebe, ki ne potrebuje mišljenja, ker je to čista sebe vednost kot obče vedenje, s katerim izreka ničnost vedenja.

         Mi izhajamo iz dejstva, da reprezentant neresnosti prikazuje prepričanje, ki je vedoče sebstvo kot tako, ki ga izreka zavest. To je zavest, ki izgovarja le neko čisto dolžnost, s katero reprezentant izpelje obliko neposredne abstraktne dejanskosti. Se pravi, reprezentant neresnosti ne vzpostavi sebstva, ker deluje brez principa; princip čistega pojma zanj ni nobeno merilo, ne glede na to, da edino v principu tiči interes stvari. Njegova neresnost je v tem, da uveljavlja svoje prepričanje, tj. čisto dolžnost, kot obliko ravnanja vesti.
 
Reprezentant-neresnosti-Sebstvo stopi v bivanje kot čisto sebstvo; na ta način duh eksistira za druge in velja kot sebe vedoče sebstvo.
 
         Da je reprezentant neresnosti aktiven s prepričanjem, in da je njegova realna dolžnost enako prazna kot prepričanje, gre pripisati dejstvu, da on ne prepozna nobene vsebine kot absolutne, ampak kot nekaj, kar je mogoče nadgraditi ali preoblikovati v nekaj drugega. Se pravi, reprezentanta neresnosti ni mogoče obravnavati kot tistega, ki se zaveda postavljenega odnosa do sebe samega, ampak kot zavest, ki polaga vsebino v dolžnost. Na ta način so okoliščine reprezentanta reducirane na gibanje sebstva, ki pa ni nobeno pravo gibanje, ampak gibanje, ki zgolj nekaj pojasnjuje. To pa je početje, s katerim reprezentant ne doseže svoje sebi enakosti, ampak le negativnost vsega določnega.

         Vprašanje je, kaj je smoter reprezentanta neresnosti? Najbrž to, da izreče sebstvo kot čisto dolžnost in da skozi čisti jaz razkrije, da je njegov smoter on sam. Predstaviti sebstvo kot tako, ki je v jeziku dejansko. To uresniči dejavna zavest o praznosti čiste dolžnosti, ki je tista razblinjena oblika prepričanja ali čista sebe vednost. Momenti zavesti so abstrakcije, katerih vsaka se izgublja v drugi. Na ta način reprezentant neresnosti sebe izpolni z zavestjo praznosti, v kateri zavest izgori kot hoteče sebstvo in čista dolžnost.

         Reprezentant neresnosti sliši le svoje vedoče sebstvo, tj. svojo vest. Vest mora izraziti in jo pokloniti drugim, da bi drugi vedeli, kako si je on v odnosu s seboj. Kako si je, ko ga vest nagovori in mora udejanjiti dolžnost, ki pa leži samo v besedah. Kajti on sam si je vedno na način izražene gotovosti in bivanja čistega sebstva, ki pa seveda ni tisto dejansko sebstvo, ampak abstraktno sebstvo, ki ima trajno enaki značaj sebe vednosti.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | Komentarji so izklopljeni za Reprezentant neresnosti in čista dolžnost

Sorry, comments for this entry are closed at this time.