S filozofijo G. W. F. Hegla se je potrebno najprej zbližati

Written by Jože Požar on 29 januarja, 2012 – 7:20 dop -

         Ko enkrat začnemo dojemati Heglovo filozofijo, potem je to znak, da smo se zbližali z njo. Potem se tudi ne čudimo več tistim dolgim pomenskim stavkom in globinam, saj vemo, da je vedovno spoznavanje prav to, da se predamo življenju predmeta. Mi enostavno delujemo zbrano in poskušamo vsebino razumeti. Heglova filozofija namreč ni kaka reč prignana le do čistega pojma, temveč je prikaz Sistema vede. On od nas zahteva nenehno zavzetost in potrpežljivost, ne glede na to, ali stvar razumemo ali ne. Zato moramo imeti v vidu predvsem to, da smo stopili v svet posredovanja in postajanja biti in da se moramo notranjemu gibanju sveta najprej približati, nato pa se z njim še zbližati. Potem ko nam to zbliževanje uspe, potem imamo pogoj, ki je potreben za potovanje v globine Heglove filozofije. Kajti dolžine in globine poti nam bodo potrdile, da vsa tista postajanja in stopnjevanja ni mogoče sprejeti v zavest z enim branjem, pač pa z večkratnim branjem in potrpežljivim zbliževanjem. 
 
 

         Naše zbliževanje s Heglovo filozofijo ni niti približno takšno, kot je zbliževanje s kako abstraktno teorijo. Gibanje in posredovanje razvijajočega se pojma, je namreč največkrat prignano do vrhunca ali do take napetosti, da moramo odmisliti ves svet okoli nas, če želimo slediti filozofovi stvari in spremljati vse tisto, kar prehaja v drugo in je postavljeno kot atrakcija pojma. Vzdržati in pozorno spremljati pojem v njegovi določenosti, to zahtevo ima v sebi Heglova filozofija. In to je razlog, zakaj po prvem branju ne moremo reči, da smo prebrano delo takoj razumeli. In zaradi tega tudi ne moremo trditi, da smo z enim branjem dojeli Heglov Sistem vede. Tisto, kar nas čaka na koncu prvega branja, je dejstvo, da se moramo vrniti na začetek dela in začeti znova brati. Na ta način se bomo zagotovo zbližali s Heglovim Sistemom vede in idejo.

         Večkratno branje Heglove filozofije je nekaj najbolj normalnega. Pravzaprav, mi se moramo res najprej zbližati z vsebino in njenimi globinami, ki jih ni malo, da bi lahko za tem aktivno spremljali miselno posredovanje predmeta po vseh njegovih postajanjih ali v celotnem razvoju ideje. Pri tem pa seveda moramo imeti v vidu tudi celoto Heglove filozofije kot Sistema vede. Brez dojemanja Sistema vede ne bomo prišli na cilj in tako ne do prepoznavanja celote poti. Kajti tisto, kar je danes povedanega o Heglovi filozofiji in prihaja na dan, je prav to, da Heglove filozofija ni razumljena po njegovi celoti. Še več, Hegla se kliče na pomoč, vendar ne z namenom, da bi se kaj razjasnilo, pač pa da bi se z njegovim imenom hvalilo tisto, česa nismo sami sposobni razjasniti.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Post a Comment