Samoprevara

Written by Jože Požar on 27 aprila, 2014 – 6:33 dop -

         Dejstvo je, da se danes stvari dojema kot razkazovanje smotrov, in to v oblikah velikosti ali števila, ki je predpostavka ali nekaj znanega. Še drugače rečeno, za modrece tega časa notranja zakonitost stvari ne obstaja; se pravi, tisto neposredno realnost stvari in njeno čisto dejanskost zastopa predpostavka, ki je na primer en milijon evrov. Ta predpostavka pa seveda ni nič drugega kot prazna možnost, ki nima resnice biti. In ne glede na to dejstvo, modrec tega časa nenehno operira s predpostavko kot z bistvom stvari, ki pa je le nekaj znanega; en milijon evrov je raztezajoč se kvantum. In tako ugotovimo, da v imenu stvari nastopa predpostavka kot znano in enako, ki je samoprevara. Ona je bivajoča modrost, ki izrazi prazno krepost modreca. In zato predpostavka en milijon evrov ni nič drugega kot samoprevara ali oporečen pokazatelj, ki odkrije, da je mogoče svet stvari dojemati tudi kot nična bistva ali kot kako število, ki je čista ekstenzivna velikost.
 
Samoprevara-

Še malo in počivališče praznih abstrakcij bo zanimivost naše stvarnosti.

 
         Mi seveda vemo, da je tisto čisto oblikovno (en milijon evrov) brez realnosti in zaradi tega brezvsebinsko jamstvo. To je predpostavka ali abstrakcija, ki je brez vsakega gibanja nastala v glavi modreca in je zato čista prikazen. Razen tega je predpostavka zgolj nekaj iztrganega iz onega čutnega zaznavanja. Ona je hipoteza, ki nastopa v imenu stvari, pa čeprav ni izpeljana iz substance stvari. Tako je le prepričanost, ki se izdaja za najabstraktnejšo resnico ali prazno predpostavko, katere nično bistvo je pretvorjena v golo določenost ali število. Se pravi, modrec, ki stvari ni razvil do njenega čistega pojma, ponuja prazno abstrakcijo kot kako kost, ki se jo lahko brezmejno gloda in obdeluje do izginotja. In v to obdelavo kosti je ujet vsak posameznik, ki želi en milijon evrov oblikovati še v kako drugo podobo ali nasprotno predpostavko. Namreč, na ta način predpostavka modreca preide v zunanje gibanje in tako zaživi kot dejanska samoprevara, ki pa kot abstrakcija iztakne svojo smrt, ker je le tisto čisto oblikovno in brez realnosti.

         Samoprevara, ki jo proizvede predpostavka en milijon evrov, je torej abstrakcija, ki usmeri pozornost proč od stvari. Ona je pravzaprav naprava, ki izniči neposredno realnost stvari in s tem njeno notranje gibanje. Je pa tudi iluzija modreca, s katero izpelje svojo samoprevaro in prevaro drugih. En milijon evrov je namreč prikazen, ki zreducira vsebino stvari na prazno abstrakcijo, na enostavnost, na katero lahko kdorkoli obesi kako misel ali se odzove tako, da o njej bogato spregovori. Predpostavka je zunanja določenost, neki čisti tale, ki navidezno izpolni prepričanje. In nenazadnje, predpostavka kot en milijon evrov je privid, ki je modreca tega časa že toliko prevzel, da vsaka podobo stvari takoj zreducira na golo dejstvo ali število, s katerim se ne moreš prerekati. Izumitelj iluzije ali samoprevare pa ni nihče drug kot ona izobraženost, ki običajno rezonira zunaj stvari.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.