Sistem in princip čistega pojma

Written by Jože Požar on 23 junija, 2013 – 6:30 dop -

         Sistem, ki je vzpostavljen neodvisno in kot organizirana celota, v kateri izvirajo dejavnosti, ki so razvejane v postavljeno čisto občost pojma, odpravlja svojo notranjost s principom. Sistem pa, ki ni vzpostavljen kot svoja proti postavljena notranjost ali sebienakost, pa naj gre za šolski, zdravstveni, bančni, sodni in še kateri drugi sistem, deluje pomanjkljivo, ker ne odpravlja svoje notranjosti s principom. Zato je prav, če se duh odgovoren za delovanje sistema vpraša, zakaj organizirana celota ne deluje uspešno. Naj spomnim: tisto, kar v sebi ni gibanje v smislu odpravljanja in vzpostavljanja substance, tisto zagotovo ne deluje kot sistem. Za to da bi sistem deloval uspešno, mora delovati s principom; in to kot gibanje notrine, ki se sama s seboj posreduje in vzpostavi po substanci, ki so njeni obči momenti ali določno postavljeno nasprotje. Torej, substanca mora biti odpravljena in vzpostavljena kot svoja sebienakost ali kot proti postavljena določenost, s katero si duh daje samozavedanje; kajti duh je preobrazba substance v subjekt. In to omogoča predmetni element ali oblika bivanja sebienakosti, ki je postavljen čisti pojem v njegovih momentih. Gre za abstrakcijo sebe od sebe samega; to pa je ravno tisto, kar je princip čistega vedenja, v katerem notrina stopi sama sebi nasproti in v bivanje.
 
Sistem-3-b
 
         Sistem mora biti vzpostavljen s zakonitostjo in torej ne prosto ali po kakem vedenju kot takem. Pri delovanju sistema gre za gibanje in vzpostavljanje biti substance, ki je tista proti postavljena in razvejana čista podoba, ki ni nič drugega kot razločki občih momentov one notrine, po kateri se pretaka substanca sistema. To je bistveno vedeti zaradi tega, ker se z vzpostavljanjem čistega pojma izključi vse tisto, kar ni substanca sistema. Kajti proti postavljena notrina kot njeno nasprotje, je sebienaka čista notrina ali vzpostavljena enakost. To vzpostavljanje čiste notrine je oblika predmetnosti, s katero je realizirano tisto drugo substance v smislu postavljenega nasprotja, ki je čisti dojem. Predmetni element je bivanje sebienakosti, ki ne dopusti, da bi se v čisti pojem vmešalo naključje ali nekaj, kar ni substanca sistema.

         Vprašajmo se, zakaj sistem ne deluje tako, kot si to želimo? Odgovor je enostaven: zato, ker sistem ni vzpostavljen po svoji notranjosti, ampak zunanje in po tistem nekem prostem vedenju, ki substance ne vzpostavi. Se pravi, sistem mora biti vzpostavljen v smislu njegove bivajoče sebienakosti. Ta proti postavljena sebienakost je zakon sistema in je tisto, kar ne dovoljuje izpodjedati sistema. Kar danes izpodjeda sistem, to je ono prazno vedenje, ki se ga samovoljno vnaša v sistem. Zato je določno postavljena notranja sebienakost čistega pojma prav tisti princip, ki ščiti sistem pred onim praznim vedenjem.

         Da sistem deluje pomanjkljivo, to izhaja iz tega, ker ni vzpostavljen kot čisti pojem, ki je čisto gibanje biti substance v sebi samem. Zaradi tega je potrebno najprej vzpostaviti čisti pojem, da bi bili postavljeni čisti momenti ali njegova sebienakost, ki je varovalo pojma.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment