Sistem vede in metoda

Written by Jože Požar on 29 novembra, 2015 – 7:42 dop -

         Predmetni element sem v esejih že večkrat predstavil in tako nakazal, o čem je govora v Heglovem Sistemu vede. Poskušal sem približati bralki in bralcu prvi del Sistema vede, katerega bistvo je, da duh v odsvojitvi postavi sebe kot predmet. Prizadeval sem si, da pokažem, kako se duh v izhodišču sam sebi pojavlja, ali, kako si odsvoji samega sebe na logičen način. Namreč čista vednost je absolutna resnica zavesti – Fenomenologija duha pa je znanost o zavesti – katere rezultat je oblika predmetnosti in gibanje zavesti, ki je postavljena totaliteta občih momentov. Zato naj ponovim že večkrat zapisano: drugi del Sistema vede, ki nosi naslov Znanost logike, ima za predpostavko znanost o duhu v njegovi pojavnosti. V tej znanosti je izhodišče čutna zavest, ki je neposredna vednost.

         Po mojem mnenju je napočil čas preučevanja Sistema vede in spoznavanja nastajajočega vedenja. Potrebno je začeti odkrivati vedo izkustva zavesti, ki jo je ustvaril filozof G. W. F. Hegel. In to predvsem zaradi tega, ker »ko se enotnost človeške in božanske narave iz neposrednosti povzdigne v zavestno enotnost, potem resnični element za realnost te vsebine ni več neposredni obstoj duhovnega, telesno človeška podoba, temveč zavedna notrina.« Zaradi dejstva vnovič poudarjam, da se čista vednost v zavesti vzpostavi skozi lastno početje sebstva. V znanosti gre namreč za obstoj notranjosti v mišljenju in za določenost, ki jo ima duh v obstoju. Zakaj začetek izkopavanja iz neposrednosti premagaš tako, da si pridobiš znanja občih načel in se dokopaš do čiste dejanskosti.
 
Metoda-in-ideja-

Metoda začetka ima to določenost, da je ono enostavno in ono obče. To je določenost, v katerem metoda spozna določbo občega v njem samem. Obče je totaliteta pojma, ki je proti odnos proti samemu sebi.
 
         Sistem vede je sklenjen v tretjem delu logike, in to v poglavju, ki nosi naslov Absolutna ideja. V tem poglavju Hegel zaključno pokaže, kako se absolutna ideja kot umni pojem, ki ima svojo realnost, zliva s samo seboj. Kajti pojem ni le duša, temveč je svoboden subjektivni pojem. Hegel zapiše: vse tiso, kar ni pojem, je zabloda, megla, stremljenje, samovolja. Se pravi, samo absolutna ideja je resničnost, ki ve sebe kot svojo resničnost. Razen tega filozof v zadnjem poglavju predela metodo, ki je kot forma postavljena določena forma. Pa je tako vse tisto, kar je gibanje pojma, določanje in realizacija gibanja. Zakaj metoda je neskončna moč, duša in substanca vsake stvari. Metoda je najvišja sila ali absolutna sila uma, katere pojem obstaja kot gibanje pojma. Metoda je tako znanje, za katero pojem obstoji ne samo kot predmet, temveč kot lastna subjektivna dejavnost. Tisto torej, kar tvori metodo, so določbe samega pojma in njihovi odnosi. Zaradi tega se metoda začetka začenja z določenostjo, da je enostavni pojem razvit v formo abstraktne občosti. Začetek je torej objektivnost, ki ima predmet v pojmu. Zakaj metoda začetka ima to določenost, da je podoba občih momentov predmet predstavne zavesti. Metoda je potemtakem čisti pojem, ki je odnos proti sebi. To pa je predmetni element, ki je obstoj bivanja sebi enakosti.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Sistem vede in metoda

Sorry, comments for this entry are closed at this time.