Smrt abstraktne predstave / The death of abstract notion

Written by Jože Požar on 18 marca, 2012 – 7:29 dop -

         Kapitalizem je na sebe odmetal tisto njegovo prekomerno preseganje in tako spregovoril o sebi kot o nesrečni zavesti, ki objavlja svojo čisto resnico kot smrt abstraktne predstave, ki vsebuje obenem smrt abstrakcije bitja, ki se ni moglo vzpostaviti kot čisto sebstvo; svet je namreč bistveno enostavno sebstvo. Seveda pa je ta smrt abstraktne predstave prav tako izraz bolečine nesrečne zavesti in njene vrnitve v globočine noči. S tem je tako rekoč kapitalizem objavil, da je njegov bog mrtev. In s to objavo so bili dani vsi pogoji za to, da se lahko začne izdelovati novo abstraktno predstavo gibanja kapitala. In ta je že narejena, vendar ne kot abstraktna predstava določenih podob ali vseh občih momentov, s katerimi bi bila dejansko vzpostavljena čista narava ali samo sebstvo kapitala. Zaradi tega na tem mestu ni mogoče trditi, da na novo narejena abstraktna predstava zagotavlja večni mir pred enostranskim obnašanjem kapitalizma. Niti ni mogoče reči, da bo kapitalizem od tu naprej deloval na sebi po novih načelih ali v skladu s svojo naravo. Da bi se to zgodilo, bi moral kapital dejansko postaviti sebi nasproti svoj čisti pojem sebstva, ali, razgrnjeno čisto naravo kapitala bi moral postaviti kot svoja absolutna določenost. Edino na ta način bi bila narava kapitala določno postavljena kot svoja sebienakost ali kot čista abstrakcija.
 

Kadar ne pride do razgrnitve določne vsebine in duh sebe odrine od sebe kot nebistveno sebstvo, je bivanje njegove abstraktne predstave obsojeno na izdih.

 
         Naj spomnimo, smrt abstraktne predstave je prav tako smrt abstrakcije bitja, ker bitje ni bilo postavljeno kot sebstvo kapitala. Ta smrt je navzoča vsepovsod tam, kjer je kapitalizem pustil za seboj opustošenje, kjer namesto moralnih načel delujejo posamezni interesi, za katerimi se običajno skriva nesrečna zavest kapitalizma. In njeno delovanje se danes brez podlage hvali, ker da je ona sposobna operirati s številkami in celo pojasnjevati ta naš svet skozi seštevanje števil; in to ne glede na to, da nesrečna zavest ob vseh teh nesrečah ničesar ne odpravi in da v tisti njeni abstraktni predstavi nastopa zgolj ona sama v izmišljenih podobah. In ne le to, ta smrt abstrakcije bitja kapitala nam želi povedati, da nesrečna zavest kapitalizma nima v sebi niti toliko moči, da bi sebe na sebi vzpostavila kot svojo naravo.

         Smrt abstrakcije bitja kapitala, ki ni bilo postavljeno kot sebstvo kapitala, je pravzaprav izguba substance. Zato se je treba odločno spopasti s kapitalizmom, ki brez potreb podira meje dejanskega sveta. Zakaj ta smrt abstraktne predstave je tisto enostransko, ki ve bitje v nasprotju z dejanskostjo.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment