Sodobna filozofija in notranjost

Written by Jože Požar on 10 junija, 2012 – 6:41 dop -

         Duh v sodobnih filozofskih delih je predstavljen kot abstraktni duh, ki najde zadovoljitev skozi neomejeno realnost ali skozi bivanje duha, ki nima samega sebe za predmet. Tisto, kar je danes učinek sodobne filozofije, to so izdana dela, v katerih pa ni mogoče najti duha, ki bi zajel svoj dojem. Vsebina izdanega dela je največkrat nadaljevanje abstraktne osebe, ki svoje vedenje posreduje v jezik in se skozi njega izpolni v neko zunanje prepletanje abstraktnih predstav. Vsebina posameznega dela torej ni nič takšnega, kar bi izviralo iz določno postavljene podobe. Videz je, kot da skozi jezik abstraktne osebe na dan prihajajo posamezna razmišljanja, ki so predstavljena pod posameznimi naslovi; posamezni naslovi sestavijo delo.
 

Sodobna filozofija mora sebe začeti iz notranjosti, tam, kjer notrina odrine sebe od sebe in je tisto na sebi obče postavljeno. In to na sebi obče postavljeno ali enostavna neskončnost kot absolutni dojem, je resnica začetka, ki ima strukturo sebstva.

 
         200 let je od tega, ko je G. W. F. Hegel izdal prvi del Sistema vede, to je Fenomenologijo duha, in pokazal, kje naj sebe začenja sodobna filozofija. Sodobna filozofija danes deluje zunaj tega začetka; ona še sploh ni stopila na mesto, kjer Hegel začenja razvijati Sistem vede. To je namreč tudi mesto sodobne filozofije, na katerega bo morala nujno sestopiti, če želi svoje delovanje izpopolniti. Vsekakor se notranjosti ne bo mogla izogniti, kajti to je mesto začetka vseh začetkov, kjer notrina sama sebe odrine od sebe in se postavi v svoje nasprotje. Hegel zapiše: »Z mišljenjem se vsebina postavi v tisto enostavno, in tako je človek sam nekaj poenostavljenega, tj. nekaj notranjega, idejnega.« Sodobna filozofija mora sestopiti v samo notranjost, če želi spoznati tisto notranje gibanje notrine kot notrine. Tisto, kar je nujno v njenem razvoju in je vezano na njeno natančno delovanje, ni nič drugega kot dojetje, da se začetka ne da preskočiti. Začeti iz začetka, ne pomeni nič drugega, kot začeti spoznavati Sistem vede na sploh. Kajti prav on vzpostavi absolutno vedenje, ki sebe nadaljuje v logiko biti, bistva in pojma, ki je pojem tiste neposredne reči, ki jo Hegel vzpostavi kot predmetni element in kot absolutno vedenje v fenomenologiji.

         Sodobna filozofska dela svojimi vsebinami odkrivajo tudi to, da sodobna filozofija deluje zunanje in brez pravega odnosa do sebe. V delih manjka nujnost, manjka postavljena osnova in tudi tisto, kar bi naj prehajalo iz osnove v svoje drugo. Namesto prehajanja najdemo abstraktne predstave kot neko spoznavanje, ki pa je zunaj absoluta. Takšno filozofiranje, ki ne izhaja iz določno postavljene občosti, ničesar ne odpravi in se zato tudi izteče zgolj v jezik.

         Če naj sodobna filozofija naredi korak naprej, potem je nujno, da duh sestopi v notranjost, na začetek začetka Heglovega Sistema vede, v katerem Hegel razvije podobe zavesti, samozavedanja, uma in duha, da duh prepozna to začetno gibanje vedenja in odsvojitev njega samega. Zunaj tega začetka ne bo mogla sodobna filozofija narediti nobenega koraka naprej. In če bo njen cilj zgolj to, da izda delo, se bo izgubila na mnoštvo okoliščin in na tisto, kar je le za nekaj drugega in ni mišljenje kot vedenje občega.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment