Sodobna umetnost in mračnjaško dojemanje pojma kultura

Written by Jože Požar on marec 17, 2013 – 7:56 dop -

         Pristojni za kulturo ne proizvajajo umetnosti, temveč skrbijo za to, da je pojem kultura skozi svojo notranjost vzpostavljen v svojem nasprotju kot posamezne vrste umetnosti. Pristojni za kulturo poskrbijo za to, da lahko posamezne umetnosti organizirano udejanjajo same sebe skozi nasebno določenost pojma kulture. Pristojni za kulturo torej vzpostavijo čisti pojem kulture, kar pomeni, da je treba naravno sebstvo kulture vzpostaviti kot čisto sebstvo v njenih občih momentih. Še drugače rečeno, stvar pristojnih za kulturo ni v tem, da o dejavnosti kulture razpravljajo in kulturo usmerjajo, temveč da kulturo na sebi vzpostavijo kot njen čisti pojem. Edino postavljena določenost čistega pojma kultura zagotavlja, da bo kultura na sebi organizirano dejavna.
 
Kultura-kot-cisti-pojem

Kultura ni stanje notrine, temveč gibanje notrine v njeno protipostavljeno podobo. Šele v svojem postavljenem nasprotju je notrina kulture popolna notrina.

 
         Poglejmo momente neorganizirane kulture. Tisto, kar je očitno in spremlja kulturo, je ta neka pretekla navezanost duha na neposredno pomenkovanje z naravnim sebstvom kulture. Tako dolgo je duh kulturnikov proizvajal to neposredno komuniciranje s kulturo, da se ne more posloviti od tega starega dojemanja kulture. Duh enostavno ne vidi, da je treba stopiti korak nazaj in vzpostaviti čisti pojem kultura. Zato tudi ni nič nenavadno, če v ospredju vedno znova potrjuje, da se ne more znebiti onega praznoverja v abstrakcije. To neposredno odpuščanje one sebienakosti, duha razblini v abstrakcije, v nedoločenost. In potem nastopi oni stari užitek, ki se ga duh ne more znebiti; užitek je namreč tisti dejavnik, ki prebudi one stare čase in zaradi tega resen pogovor s kulturo odpade.

         In kaj zahteva ta čas? To, da se kulturo vzpostavi skozi njeno naravno substanco. Se pravi, vzpostaviti je treba vse vrste umetnosti kot razvejani pojem kulture. Čas zahteva, da se substanco kulture vzpostavi in s tem na sebi določi kot čisto sebstvo kulture. In prav te vzpostavitve čistega pojma kot da ne zmore duh zaznati. Videz daje že tak, kot da ne razume, da ima kultura svojo notranjost, notrino, ki mora biti skozi svojo protipostavljeno notrino določno na sebi vzpostavljena. Namreč, če do tega notrinskega vzpostavljanja pojma kulture pride, mora kultura staro obleko zamenjali z novo. Z novo nasebno podobo so dani pogoji za to, da kultura začne delovati na sebi kot organizirani čisti pojem kulture, ki ima odnos do samega sebe. Da spomnim še na to: kulturi gre po tem času prav to, kar gre sodobni umetnosti. To želi povedati, da se mora upodobiti v svojem nasprotju kot posamezne vrste umetnosti v eno abstraktno predstavo. S to vzpostavitvijo je preseženo ono prosto pomenkovanje s kulturo.

         Ta čas ima v sebi zahtevo, da je treba zaznati vrste sodobne umetnosti. Kultura zato ne more več obstajati zgolj kot kako prosto nakladanje onih imperativov, temveč je treba substanco kulture vzpostaviti kot čisti pojem ali kot čisto sebstvo v njenih občih momentih.


Posted in Sodobna umetnost | No Comments »

Post a Comment