Splošni pojem

Written by Jože Požar on 18 januarja, 2015 – 7:41 dop -

         Poglejmo kaj filozof G. W. F. Hegel ugotavlja ali razkriva o splošnem pojmu. V drugem delu sistema vede zapiše, da se narave pojma ne da pokazati neposredno, kot tudi pojem predmeta ni mogoče neposredno ustanoviti. Zaradi označitve pojma nekega predmeta se predpostavlja tisto logično. Pojem je treba razumeti, ne le kot subjektivno predpostavko, temveč kot absolutno osnovo. Tako je abstraktna neposrednost nekaj prvega; ampak kot ta neposrednost je nasprotno nekaj posredovanega, čigar osnovo je treba poiskati.

         Dalje, pojem se naj razume tudi kot tisto, kar je tretje v odnosu do biti in bistva in proti tistemu, kar je neposredno in refleksija. Kajti bit in bistvo sta vsebovana v pojmu, pojem je njihov rezultat. Objektivna logika obravnava bit in bistvo. Pojem ima substanco za svojo neposredno predpostavko in substanca je tisto pokazano. Postajanje pojma pa ima ta pomen, da je refleksija tistega, kar prehaja v osnovo, in da tisto, kar je najprej navidezno drugo, v katero je prešlo prvo, vsebuje njegovo resničnost.
 
Pojem-Risba je predstava, s katero želim pokazati, da se pojem najprej pretvori v svojo osnovo. Element občosti (razvejanost) je tisto posredovano, ki je postavljena določenost pojma v občih momentih. To je princip različnosti, s katerim je pokazano, da je obče totaliteta pojma ali duša konkretnega pojma. Se pravi, osnova pojma je neposredni izvor pojma in nanašanje na sebe, ki je sebi enakost.
 
         Pojem je torej resničnost substance in je nujnost odnosa substance, zato se svoboda prikazuje kot resnična nujnost ali kot način odnosa substance. Odnos substance je določen odnos pasivne in aktivne substance; to je negativnost, ki se postavlja kot drugo in se odnaša proti drugemu. To drugo je pravzaprav pasivna substanca, katere negativnost je predpostavljena kot pogoj. Drugi moment je torej to, da sila substance postavi sebe kot negativnost, ki se odnaša na samo sebe. Aktivna substanca je vzrok, ona je to, da se sili da privid sile in postajanju privid postajanja; kar je ekspozicija absolutne osnove pojma.

         Substanca je identična s seboj edino v svojem nasprotju, in to vsebuje absolutno identiteto substanc, ki so postavljene kot dve; kajti proti postajanje je dovršitev substance. Zakaj prehajanje substance kot notranje nujnosti je manifestacija substance, s katero je pojem njena resničnost in svoboda resničnost nujnosti. S pojmom se namreč odpira vladavina svobode, ki vsebuje enostavni odnos pojma proti sebi in absolutno določenost. Na ta način je pojem v svojem enostavnem odnosu proti samemu sebi enostavna identiteta ali enakost s samim seboj, ki je tisto obče. To je dvojnost ali osnova pojma, ki se v razliki posameznega in občega prikazuje kot popolno nasprotje. Le na ta način pojem ni nič drugega kot Jaz ali čista samozavest. Jaz je čisti pojem, ki je kot pojem prispel do postajanja.

         Naj na koncu omenim še tole: pojmovanje predmeta sestoji v tem, da Jaz osvaja predmet in ga najprej postavi kot osnovo, v kateri notrina pojma sama sebe odriva od sebe in se postavlja kot razločena notrina. In to razdvajanje notrine je v predstavi pojma objektivnost. Se pravi, predmet ima svojo objektivnost najprej v postavljeni absolutni osnovi.

         Zgornje je moj način ali izvleček realizacije teksta iz Znanost logike (3).


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Splošni pojem

Sorry, comments for this entry are closed at this time.