Spoznavanje po lastnem prepričanju

Written by Jože Požar on 26 julija, 2015 – 6:08 dop -

         Mi imamo izgotovljeni svet, ki za svojo dejanskost ne potrebuje mišljenja. Mišljenje se prilagaja izgotovljenemu svetu in se z materijo zgolj izpolni. To stremi dejati, da mišljenje ne pride ven iz sebe in do predmeta, predmet ostane za mišljenje zgolj nekaj onstran. Se pravi, izgotovljenemu svetu, ki je zase neka izoblikovana celota, se mišljenje na zunanji način pridruži; to mišljenje pa je samo zase prazno. Zato je spoznavanje, pri katerem mišljenje zgolj sodeluje, neresnično spoznavanje, rečeno še drugače, to je spoznavanje po lastnem prepričanju.

         Mišljenje, ki ne pride do predmeta, je iz spoznavanja izključeno. Zakaj predmet in mišljenje obstajata vsak na svoji strani. S tem namreč, ko mišljenje ne pride ven do sebe in do predmeta, je zajamčeno zlasti to, da predmet ostane za mišljenje onstran. Takšno spoznavanje, ki poteka po lastnem prepričanju, je pomanjkljivo spoznavanje, ker je brez smotra. Lastno prepričanje obljublja samo to, da je tisto pojavno mogoče ravno tako na nek način dognati. To odseva, da je duh, ki se prepušča lastnemu prepričanju, dejaven zunaj principa mišljenja; on spoznava samo pojavnost, zgolj nekaj, kar ne ustreza bistvu ali naravi stvari same.
 
Izgotovljen-svet-2abc

Ko je duh omejen samo na to, da spoznava subjektivno resničnost, zgolj neko pojavno obliko, spoznavanje poteka le na površju.
 
         Mi se ne smemo čuditi, da se mišljenje danes prilagaja oni materiji in se z njo zunanje izpolni. Duh namreč v svojem razvoju še ni dosegel točke, ko bi se naj začel spraševati, kaj je nastajajoče vedenje in čemu sploh vedenje o tem, kako si duh samega sebe odsvoji. To vprašanje si bo postavil šele takrat, ko bo začel odkrivati samoprevaro spoznavanja, s katero zaenkrat ni v nikakršni notranji povezanosti. Začasno se v svojem miselnem svetu zelo dobro počuti, saj odpravlja le svoje naravno sebstvo. S strani drugih pa je dojet kot analizator in teoretik, ki se razume na spoznavanje in izdelovanje miselnega sveta. Zaradi tega tudi njegov svet kroži in se pretaka v mnoge druge svetove. To želi poudariti, da bo še veliko časa preteklo, preden bo duh začel častiti mišljenje in predmetni element, ki zagotavlja, da je svet v svojem začetku postavljen kot čisti dojem. Poleg tega pa duh izžareva tudi to, da se izobražuje predvsem z namenom, da sebe usposobi za pridelovanje čistega sveta, ki ga lahko brez bolečine oblikuje. To pa je tista neka dejavnost duha, ki predpostavlja vero sveta izobrazbe in določilo, da je svet enostavna gotovost njega samega ali zavedanje samega sebe kot raznolikega sebstva. Pa od tukaj toliko tega spoznavanja o lastnem prepričanju, ki je zgolj spoznavanje pojavnega sveta, ki za svojo dejanskost ne potrebuje mišljenja.

         Vprašajmo, zakaj toliko hvale abstraktnemu svetu in spoznavanju po lastnem prepričanju. To izhaja iz tega, ker je duh prepričan, da kaj več od spoznavanja po lastnem prepričanju, ki je spoznavanje o pojavnem, ne obstaja. Za tega duha ne obstaja čisti pojem predmeta, niti začetno dojemanje, katerega osnova je čisti dojem. Zato tudi predmetni element, ki je čisti dojem, duh ne jemlje kot obstoj bivanja sebi enakosti. Vse to seveda zato, ker je prepričan, da instinktivna in naravna logika zadostuje za to, da človek spozna nek svet. To drži, vendar pa svet, ki ni ustvarjeni svet, za svojo dejanskost ne potrebuje mišljenja. Zato je svet, ki ni resnični svet, le oblika abstraktnega sveta, iz katerega ven štrli pomanjkljivost, namreč to, da svet nima svoje dejanskosti, nima smotra, ki pripada vsaki neposredni realnosti.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Spoznavanje po lastnem prepričanju

Sorry, comments for this entry are closed at this time.