Svoboda je po svojem dojemu vedenje o sebi

Written by Jože Požar on 22 februarja, 2015 – 8:35 dop -

         Če ne bomo razvijali svobode v predmetnost, bomo še naprej verjeli, da z odtujitvijo vedenja izdelujemo dovršen svet. Medtem pa bojo števila ali prazne abstrakcije v imenu naše svobode oblikovala svet, ki ne izhaja iz nobene realnosti. Namreč, sedaj je docela jasno, da denarna sredstva večkrat zastopajo našo svobodo in da zaradi tega neposredna predmetna realnost ne doseže čistega pojma. Razen tega je očitno, da duh zaradi zmotnega umevanja svobode, obstane v abstraktnem svetu; svobode ne dojame kot substance duha, ampak kot nedoločen svet; ta pa običajno razpade na prvi svet, ki je njegova odtujitev, in na drugi svet, ki je zgolj druga oblika prvega sveta. Se pravi, duh pojem svobode ne dojema kot gibanje in prehajanje substance v drugo, ampak v subjektivnem smislu. Ta svoboda pa seveda ni tista individualna svoboda duha, ki je vedenje o sebi in je edini smoter duha.
 
Svoboda-v-predmetnost-Človek je svoboden po svojem čistem dojemu, torej po negaciji tistega, »kar grozi odpraviti svobodo.«
 
         Kakor človek izraža svojo svobodo, svobode dostikrat ne izpoveduje po dojemu, s katerim je svoboda omejena na predmetno substanco. Kajti tisto izžarevanje čistega jaza, s katerim pridela le neke odmeve predmetne občosti, še ni predmetna nujnost, ki predmet določi in ga postavi kot čisti dojem. Pa čeprav izkušnja življenja opozarja, duh predmetne substance ne odpravi na način postavljenega dojema. Se pravi, duh ne dojema svobode kot nekaj, kar se razvija v predmetnost. To hoče dejati, da je ono osvobajanje v proste misli ali v obliko čistega jaza, s katerim si zagotovi samega sebe, še vedno aktualno.

         In kako danes na primer politik razvija svobodo? Tako, da se sklicuje na svobodo in da tisto neposredno realnost zavija v megleno neskončnost; se pravi, svobodo izraža kot nekaj nedoločljivega. Na ta način se politik osvobaja v mnoge posamezne misli, pri tem pa obstane v abstraktni predstavi, ki je enostavna prostost. Takšna prostost pa ni razvita predmetna realnost, ampak je zgolj početje zavesti. Zato ni čudno, če je vedenje kot tako in računanje s kvantumi najbolj cenjena dejavnost tega duha; in to ne glede na to, da tiste kalkulacije s kvantumi izbrišejo predmetno substanco. To pa seveda ni tisto odpuščanje duha iz oblike sebstva, s katerim si duh odsvoji obliko čistega dojema in postane samemu sebi neko drugo ter je postavljen kot predmet.

         Če bo duh še naprej dojemal svobodo kot odtujitev izobrazbe, potem bo njegova svoboda zgolj neka gotovost njega samega. Potem bo tudi predmetni svet le neka čista misel, ki jo lahkomiselno dostikrat zastopajo števila. Na ta način bo svoboda duha izražena in prepuščena samovolji, ki se obnaša nesvobodno. To pa pomeni, da bo predmetni svet še naprej obvladoval duh, ki danes pripoveduje, da svobodo najbolje zastopajo števila, ki lahko poenostavijo svet na eno samo število. To poenostavljanje sveta pa ni nič drugega kot abstraktna svoboda, ki pa ni določena, da se razvije v predmetnost.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Svoboda je po svojem dojemu vedenje o sebi

Sorry, comments for this entry are closed at this time.