Sin Andrej pripravlja razstavo svojih del, ki bojo pokazana na začetku meseca novembra v galeriji Hladilnica Pekarna, Ob železnici 16, Maribor. Tega dogodka se veselim, ker me zanimajo dela, ki jih je v zadnjem času ustvaril. Andrej od mladosti spremlja umetnost in sam ustvarja. Umetnik ustvarjalec je genij, ki presega samega sebe, da spozna, kako si je v odnosu do sebe in do sodobne umetnosti ali tistega, kar sodobna umetnost raziskuje. Umetnik bi naj bil sposoben upodobiti notranji svet kot udejanjeno lepoto, ki je ideal kot upodobljena duhovnost, tj. samostojna, svobodna podoba, ki odkriva, če to povem enostavno, gibanje notrine v notrino. Zato sodobna umetnost umetniku prišepetava, naj raziskuje notranji svet, konkretno duhovnost. Kajti ravno sebstvo je tisto, ki bi ga naj mi, ki si ogledujemo sodobna umetniška dela, postopoma dojeli. To je mogoče doseči edino tako, da sodobno umetniško delo razčlenimo in ga posredujemo v svojo predstavo. Kajti le tako spoznavamo enotnost človeške in božanske narave. Na nas je torej, da sodobno umetnost spremljamo in da idejo, kot je upodobljena v dejanskost, dojamemo kot ideal.
Vsebina sodobne umetnosti je upodobljena duhovnost, ideal, v katerem si ustrezata ideja in podoba. Sodobna umetniška dela prikazujejo umetniško lepo kot idejo, ki se je upodobila v dejanskosti in je stopila v primerno enotnost s seboj.
Sodobni umetnik naredi nešteto poskusov za to, da pridela samostojno podobo, ki kot umetniški ideal zaživi v očeh ogledovalca. In tu je treba poudariti, da se ogledovalec pri ogledovanju sodobno umetniškega dela lahko počuti tudi nelagodno. To seveda ni nič nenavadnega, kajti sodobno umetniško delo je abstrakcija. Hočem reči, sodobno umetniško delo je zaenkrat brezvsebinsko, kajti nagovarja nas z ničevo vsebino. Rečeno drugače, nagovarja nas z notranjo lepoto, pa je zaradi tega težje dojemljivo. Vendar pozor, mi moramo biti potrpežljivi, če želimo, da bomo postopoma dojeli naš notranji svet ali konkretni ideal, ki je le nekaj končnega, s tem pa nekaj neprimernega neskončni vsebini. Sodobna umetniška dela nam prikazuje končne podobe ali ideale našega notranjega sveta, kot je na primer gibanje notrine v notrino, s katerim je izpolnjeno to, da notrina doseže svoje nasprotje.
Dela, ki jih bo pokazal sin Andrej, še nisem videl. Sem pa prepričan, da bo pokazal, kako si je on v odnosu do sebe in tako v odnosu do notrine sebstva. Tu naj zapišem še to, da Andrej dojema, kaj sodobna umetnost raziskuje, zaveda se pa tudi tega, da ima sodobna umetnost v sebi to zahtevo, da se on kot umetnik potaplja v globino sebstva ali v notranjost, če želi svet sebstva upodobiti kot umetniški ideal.
Ob pričakovanju Andrejeve razstave naj naglasim še tole: sodobne umetnice in umetniki ne raziskujejo zunanjega sveta. Ravno nasprotno, njihova naloga je, da raziskujejo notranji svet sebstva in gibanje sebstva, ki si ga človek s težavo predstavlja, kaj šele, da bi to gibanje sebstva predstavil in ga upodobil kot sodobno umetniški ideal. Ideal je namreč upodobljena duhovnost, ki je umetniško predočena božanska resnica.