Vedenje o čistem vedenju

Written by Jože Požar on 16 novembra, 2014 – 6:39 dop -

         Izobraženi človek bi naj bil tisti, ki dejavnosti vtisne pečat občosti. Izobražen človek ne vztraja pri abstraktni obliki vedenja, kajti vedenje kot je na začetku, je čutna zavest. Zato vedenje kot je sprva, postavi kot čisto dejanskost, ki pripada enostavni neposrednosti. Povedano še tako, tista enostavna neposrednost ima za smoter čisto dejanskost ali absolutni dojem. Na ta način je duh dejaven skozi gibanje pojma, in tako je notrina predmeta določena kot proti postavljena notrina. To pa je predmetni element, s katerim neposredna notrina preide v svojo razvejanost, ki je enostavna neskončnost ali absolutni dojem. Pojem namreč ni abstraktna neposrednost, temveč je iz sebe določen na sebi kot čista dejanskost, kot nasebna določenost, ki je razloček od neposredne enostavnosti.

         Ni stvar duha samo v tem, da svoje vedenje odtuji, temveč da ga postavi skozi element vedenja kot postavljeno nasprotje ali sebi enakost. To je tisti princip duha, v katerem on postane sebi neko drugo ali predmet svojega sebstva. Postavljena čista podoba je razvita notrina, v kateri ima duh svoje bivanje. Zakaj sebstvo je neko vedenje, ki je čisto početje zavesti in s tem nase se nanašajoča enakost ali čista dejanskost, ki jo ima za smoter enostavna neposrednost. Le tako je bivajoča dejanskost izpeljana bit, popolni abstraktni odnos v formi čutnega opažanja. Postavljeni element, ki zatrdi, da je subjektivnost dosegla svoj vrh in da se subjektivnost zdaj ve kot absolutni dojem, ki je notranji razloček pojma.
 
Vnanjost-in-notrina-Duh, ki zre čisto vedenje samega sebe v svojem nasprotju, ima za smoter svoje čisto sebstvo, ki je bivanje jaza kot popolna odsvojitev.
 
         Naj tukaj že večkrat oblikovano predstavim še tako. Duh bi naj bil dejaven s principom ali skozi začetno metodo. Ta mu omogoča, da sebe kot sebstvo in vedenje postavi skozi predmetni element. Element omogoči to, da notrina kot notrina stopi sebi nasproti kot svoja sebi enakost ali kot čista dejanskost. Predmetni element je namreč izhodišče empirične zavesti, ki je njeno čisto samo gibanje in določenost. Zakaj jaz je najprej enostavna gotovost samega sebe, zavedanje samega sebe kot raznolikega vedenja. In zaradi tega je potrebno vedenje postaviti skozi absolutno dejanje ali predmetni element, če seveda želimo, da vedenje kot jaz, ne bo eksistiralo le v svoji neposrednosti kot subjektivni jaz.

         Na ta način zunanjost ni različna od notrine tedaj, kajti notrina je postavljena kot eno in skozi svoje nasprotje ali predmetni element. Naj spomnim, v začetni logični predpostavki gre za obstoj notranjosti v mišljenju, s tem pa za določitev biti. Filozof G. W. F. Hegel zapiše: »Samozavedanje je nekaj le, ima realnost le, kolikor se odtrga samemu sebi; prek tega se postavi kot obče in ta občost je njegovo veljanje in dejanskost.« Se pravi, da izpeljemo na začetku kaj resničnega, je potrebno najprej pojem razdvojiti, se pravi, dojem je predmet in predmet je dojem. To je tista odsvojitev duha, v kateri duh postavlja sebe kot predmet, kot absolutni dojem ali enostavno bistvo življenja.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Vedenje o čistem vedenju

Sorry, comments for this entry are closed at this time.