Velemojster in logika

Written by Jože Požar on 6 decembra, 2015 – 7:33 dop -

         Kako izpelješ pojem šahovske partije in obdržiš enotnost ter neodločen rezultat, tj. remi, najbolje pripoveduje šahovski velemojster. Šahovska igra namreč vsebuje to nujnost, da šahist nenehno ohranja odnos biti in bistva, kajti ta dva sta vsebovana v pojmu. Šahovska igra ima v sebi to zahtevo, da se pojem obdrži v svoji drugo-biti, da je tisto končno postavljeno kot neskončno, ali, da se prvo ohranja v drugem.

         Če si ogledamo igro velemojstra, lahko izkusimo, da velemojster nenehno vzdržuje enotnost pozicije, ki ni nič drugega kot enotnost pojma in realnosti. Šahovska igra temelji na tem, da šahist nepretrgoma vzdržuje enotnost, ki jo izpeljuje skozi povezovanje pojma in realnosti. Naj poenostavim, šahovska igra vsebuje ravno to, da velemojster predvidi potezo, ki ne bo porušila enotnost pozicije. In če zdaj stopimo do našega izobraženca, ki bi naj enako kot velemojster ohranjal enotnost pojma in realnosti, ugotovimo, da mu sploh ne gre za enotnost pojma in realnosti. Namesto da odpravi neposredno realnost in jo postavi kot pripadajočo dejanskost, podarja svet ali tisto neko abstraktno vedenje, ki nima dejanskosti v pojmu. Hočem reči, naš izobraženec se do pojma in realnosti ne obnaša tako kot velemojster; izobraženec namreč realnost širi do brez določilnosti in jo dojame kot brezmejnost. Na ta način pa realnost izgubi svoj pomen, pa je tako tisto, kar poklanja drugim, abstraktna bit.
 
Velemojster-in-logika-

Če razmišljaš kot psihoanalitik, obstaneš na polju nezavednega; psihoanalitika namreč ne zanima logika pojma, ampak samo jasno dojemanje samega sebe.
 
         Smoter velemojstra je, da proizvaja skozi odigrano potezo pojem realnosti ali tisto svobodno, ki vsebuje nujnost. Namreč, velemojster lahko poruši enotnost pozicije z eno samo napačno potezo. Želim reči, velemojster mora ohranjati enotnost pojma in realnosti, kajti le objektivnost ima predmet v pojmu, ki je forma absolutnega. Se pravi, kadar velemojster poruši enotnost pojma in realnosti, je partija izgubljena. Vzpostavljanje enotnosti je pravzaprav umetnost velemojstra. Kajti tisto drugo je negativno prvega, ali, tisto prvo se ohrani v drugem. Filozof G. W. F. Hegel ugotavlja, »zadržati ono pozitivno v negativnem, to je ono najvišje ali najpomembnejše v umskem spoznavanju.«

         In kaj danes izraža izobraženec, na vsakem koraku hvali vedenje kot tako? Prvo kot prvo, on ne izhaja iz nobene določno postavljene realnosti, kateri pripada njena dejanskost. Se pravi, izobraženec ne spoštuje notranje nujnosti in načel logike. Zaradi tega ne zmore pridelati umnega pojma, ki se v svoji realnosti zlije s samim seboj. Za izobraženca pojem ni duša in pojem, ki postaja za sebe in je kvaliteta obstoja. Vse to pač glede na to, da je substanca bit, ki je dejanska, kolikor je gibanje ali posredovanje s samo seboj. To je tisti logični začetek in gibanje, v katerem gre za določenost občega, ki samo sebe določa. Kajti tisto postavljeno obče je duhovno, ono je vedenje samega sebe v odsvojitvi. Z odsvojitvijo namreč duh postane samemu sebi neko drugo, ki je čista sebi enakost.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Velemojster in logika

Sorry, comments for this entry are closed at this time.