Če se izobražen duh ne bo zbral okrog izobraževalnega sistema, bo zavožena izobrazba še naprej delala škodo sebi in drugim. Zakaj duh je prepričan, da izobraževalni sistem ne more biti boljši kot je, to izžareva. Ob tem pa ni odveč omeniti, da to prepričanje pridela ravno zavožena izobrazba, ki čisla gibanje razuma in neresnično vedenje. Duh ceni edino abstrakcije vedenja, navajeno obnašanje vedenja in ravnodušne razločke. Razum namreč nobenega sveta ne premaga, ker je naravnan proti umu in čisla tisto znano in razločeno.
Lep primer za to daje izobraženec, ki hvaliči in povzdiguje avtoriteto razuma in končne določenosti, ki so razločki, s katerim lahko formuliraš le kak zunanji videz sveta, ne pa predmetnega sveta v njegovi razviti osnovi ali nastajajočem vedenju. Tega osnovnega področja vedenja ona zavožena izobrazba sploh ne priznava, ga enostavno spregleduje, ker v spoznavanju nastajajočega vedenja ne vidi nič dobrega. Zavožena izobrazba zameji svoje gibanje na izgotovljene svetove, tj. na nedejanski svet abstraktnega razuma. Razum namreč izključuje postajanje sveta v njegovem proti postajanju in čistem dojemu, kar pomeni, da predmetna substanca ne doseže svoje dejanskosti in postajanja čistega pojma.
Danes se hvali čisto vednost, navajeno obnašanje vedenja, operacije abstraktnega razuma, čisti jaz in celo zavoženo izobrazbo. Zato je pojasnjevanje in opisovanje povsod zaželeno. Zakaj premišljevanje lahko izobražencu zagreni življenje, saj izgubi stik z realnostjo in njeno dejanskostjo. In potem je izgubljen, nobena izobrazba mu ne more pomagati, ker je dejaven v onstranskem svetu in zunaj realnosti. Njegov svet ni nič drugega kot čisto vedenje, s katerim gospodari vedoči jaz, ki v nedejanskih mislih rezonira in hvaliči svojo nadutost. Sicer pa ni težko dognati, da je to poveličevanje neresničnega vedenja povsod v razcvetu.
Da zavožena izobrazba izdeluje samo abstraktne svetove in mnoga pojasnjevanja, o tem veliko govorijo vsebine izobraževalnega sistema, ki povzdigujejo širjavo abstraktnega vedenje in delo razuma. Odsvojitve duha, logične sovisnosti in sposobnost misliti predmetni svet pa v sistemu ni najti. Se pravi, kako duh svet postavi in kako zaživi na sebi kot določen svet, to ne spada v izobraževalni sistem. Celo več, bolj kot predmetni svet in pojem, so pomembna števila in količine vedenja. Tako da ni čudno, da se danes v praksi življenja operira s števili in interesi, občo idejo in čisti dojem pa se ne spoštuje. Skratka, izobraževalni sistem spoštuje samo abstraktni razum in abstraktno vedenje, mišljena pa ne.
Zavožena izobrazba ne bi bila tako vpadljiva, če bi duh cenil predmetno svobodo in bil dejaven v interesu stvari in njenega pojma. A tega interesa ne kaže, saj stvarnega sveta ne posreduje, prednost daje abstrakciji vedenja. Od izobraženca ne boste slišali, da je koristno svet logično misliti ali tako, da bo bistvo doseglo že v osnovi drugo njega samega, ki je izpeljana realna dejanskost, brez katere ni mogoče izpeljati nobenega pojma. Zakaj izobraženca ne privlači stvarni svet v njegovi logični izpeljavi, ampak samo predstave o stvarnem svetu, ki jih ne preneha hvaliti, ker je to svet, ki ga obvlada njegov razum. Zaradi te drže je izobraženec postal mojster za pridelovanje razločkov, ki jih nenehno pojasnjuje, ker v tem svetu ne deluje nobena logika, ampak samo pojasnjevanje. Kar nam pove, da izobraženec ni svoboden duh, saj povsod povzdiguje abstraktni razum, navajeno obnašanje vedenja in kontinuiteto čistega vedenja, katerega meja navadno ni opredeljena.