Če bo filozof še naprej hvalili abstraktno filozofijo, ne bo ničesar dobrega spoznal o duhu, ki danes uveljavlja abstraktno miselnost, ker predmetnega sveta še ne spoštuje. To pomeni, da ni dejaven ustvarjalno in s principom svobode. Nespremenljivo (končno) najbrž slavi zaradi tega, ker uveljavlja navajeno obnašanje zavesti, ki gibanja substance ne izdeluje. Ohranja svojo pozicijo in je dejaven navajeno. Povzdiguje spodbudnost in občutje, hkrati pa uveljavlja princip neposrednega znanja. To namreč, da hvali abstraktno miselnost, ki danes gospoduje, to odseva, da substance ne posreduje in predmet ne vzpostavi v njegovi osnovi. Sebe prosto nadaljuje in hvali abstraktno znanje ter abstraktno miselnost, prav tako razum, čisti jaz in naivno metafiziko, ki je danes celo hvaljena.
Filozof gibanja ne spoštuje, ker določenost substance ni pomembna. Ne prikazuje posredovanja predmetne realnosti in proti postajanja, v katerem realnost doseže dejanskost. O predmetni realnosti ne govori, hvali pa igro abstrakcij, ki jo izpelje, ker je postala zaželena in ker je to življenje onstran stvarnega sveta, ki ga abstraktni mislec povsod hvali. Zanimivo je, zakaj filozof ne ceni predmetni svet, igro abstrakcij pa, ker (da ponovim) »sama od sebe rodi žito in pokaže pečeni kruh«. Danes je igra abstrakcij vsesplošno slavljena, ker uveljavlja abstraktno miselnost in znanje. To je najbrž razlog, zakaj predmetno bistvo filozofa ne pritegne. Filozof misli abstraktno in gibanja substance ne upošteva, ker je abstrakcija možnost za nekaj drugega, saj hvali čisti moj zavesti in izobrazbo.
Filozof predmeta filozofije ne spoznava, kajti abstraktna filozofija ga samo vznemirja. Ne vprašuje se, kaj je spisal filozof Hegel in zakaj mu gre vrednost. Čudno je, da na eni strani hvali filozofa Hegla, na drugi strani pa ne naredi nič za to, da bi Heglov Sistem vede spoznaval in ga poskušal dojeti kot celoto. Tisto površno razumevanje Heglove filozofije ni dobrodejno, kajti iz njega ni mogoče spoznati celote Sistema vede. Filozof bi se naj povprašal, kaj je predmet filozofije; predmeta filozofije namreč ni mogoče spoznavati zunaj Sistema vede, ampak samo iz Fenomenologije duha in Znanost logike. Filozof bi naj spoznaval predmet filozofije in svojo odsvojitev, zakaj filozofija je miselno opazovanje predmeta.
Filozofija ni predstavljena kot predmet, ki bi ga naj filozof spoznaval s ciljem, do spozna, kako predmetna substanca doseže dejanskost. Filozof ni dejaven tako, da predmetno substanco izrazi v gibanju. Vsebine ne izpoveduje kot predmet, ki vsebuje bistvo, ampak kot zbir abstraktnih razločkov. Zaradi tega predmet filozofije ne pridobiva veljave, ki mu gre iz posredovanja substance in njene določenosti. Edino gibanje predmetne substance lahko razodene predmetno bistvo, ki ni nekaj nespremenljivega, temveč posredovana substanca v njenem proti postajanju. Cilj duha bi naj bil, da dojame, kako predmet doseže Drugo in kako svet vzpostavi v njegovi določenosti. Gre za spoznavanje gibanja predmetne substance in proti postajanje. V njem doseže substanca svojo razdvojitev, ki je sebi enakost ali tisto Drugo, ki je določenost substance in postavljen odnos do sebe.
Če filozof ne bo spoštoval svoje odsvojitve in sebe postavil kot predmet, odnosa do sebe in predmeta ne bo dojel, še naprej bo hvalil abstraktno filozofijo. Dejaven bo s smotrom, da izrazi svojo subjektivno nastrojenost. Zakaj tisto, kar danes demonstrira, to ni predmetni svet filozofije, ampak abstraktna miselnost, ki ne upošteva gibanja predmetne substance. Prostost od posredovanja predmetne substance je tisto, kar demonstrira filozof. Razen tega izdihava igro abstrakcij, ki pove, da substance ne posreduje in dojema kot realnost, ki prehaja v Drugo in je v proti postajanju dejanska.
Filozof bi naj gibanje predmetne substance spoznal, da bi dognal predmet filozofije v proti postajanju. To naznanja, da je nujno brati Fenomenologijo duha, če stremi doumeti nastajajoče vedenje. Gre za to, da duh napreduje in da vzpostavi odnos do nastajajočega vedenja. Nastajajoče vedenje je tisto, ki odkriva, kako si sebe odsvoji in dojame element vedenja, ki je samo bistvo fenomenologije. Nujno je, da spoznava predmet filozofije iz gibanja substance in nastajajočega vedenja.