Ko je vedenje in predmet vedenja isto
Kot je mogoče zaznati, duh vedenja ne pretresa, ker je menda prepričan, da to ni potrebno. Svoje vedenje oblikuje v predstave, v katerih je predmet pojava; in to ne glede na to, da vedenje ne pozna le sebe, temveč tudi svojo mejo. Sicer pa vedenje posega po nečem drugem in ostaja celo pri samem sebi, namesto da bi bilo pri stvari. Obnaša se kot da ima veljavo povsod tam, kjer navduši in sebe napoveduje. Pri tem pa je mogoče . . .