Razlaga, ki jo podarja politik, je nezanimiva, ker predmet ni določen. Ne razumem politika, ki pojasnjuje lastno prepričanje in hotenje svobode, s katerim izpolni prazni moj zavesti. Jaz sem jaz je zadovoljstvo, ki povzdiguje nedoločen svet ali tisto, kar je, ne da je predmet. Politik daje videz, kot da hoče izpolniti idealizem čistega jaza. To je prazno govorjenje, ki proizvaja in hvali jezik, abstraktni razum in ne dejanski svet. Politik izpelje odtujitev osebnosti tako, da demonstrira dejavnost v videzu mnogih predstav, ki so negativno njega. Tisto, kar poveličuje, to je le prazni moj zavesti, ki izreka neposredno gotovost in nato nasprotje, ki je možen svet. Potemtakem politik prikazuje fenomen idealizma, to pa je praznoverje v abstrakcije, kajti gre mu najbrž za to, da izrazi govorniški talent in čisti jaz, kar je njegova odtujitev, ki pa ni resničen svet, ampak čisti moj zavesti.
Govoriti, to je, ne da je, je početje zavesti, ko jezik demonstrira abstraktno osebo. Politik naredi abstraktni videz nečesa nastalega, ki ga zatrjuje in hvali kot izmišljeno predstavo. To sprevrže v svet onstran, kjer združi refleksijo in svoja opažanja. In tako predstavi sebe kot ne-jaz, ki realnosti ne upošteva in sebe nadaljuje, da izpolni prazni moj zavesti. To je megleni pridelek politika, ki demonstrira neko navajeno obnašanje zavesti in tisto, kar je pojasnjevanje odtujitve, ki ni noben določen predmet, ampak prepričanost, s katerim predstavi dojem idealizma. Misleča zavest demonstrira čisto sebe vednost in nedokončano negacijo. Pridela abstraktno modrovanje ali razumski egoizem, ki povzdiguje kombinacije čistega jaza in golo vnanjost.
Politik izpolni abstraktni jaz, ki izrazi njegovo samovoljo. To pa pomeni, videti dvojno samega sebe in vzajemno učinkovati s seboj, tako izpolni čisti moj zavesti. To je početje zavesti, ki je kot prva zavest nekaj nespremenljivega, kot druga zavest pa spremenljiva. Na ta način izpelje idealizem kot interes, kar je subjektivna plat, ki izpolni lasten smoter. Pri tem je mogoče zaznati tudi to, da je objektivno gibanje izključeno, kar pove, da čisti jaz pridela samo samovoljna stališča. Zakaj pomanjkljiva aktivnost politika pomeni, vedeti za svobodo v subjektivnem smislu, to pa je ravno tisto, kar je brezpredmetno početje zavesti, ki uveljavlja lastno subjektivnost, zavedanje sebe kot gotovost samega sebe.
Svet politika nastane kot neko določanje iz sebe, ki je v zaznavanju igra abstrakcij. Čisti jaz in refleksijski razum izvajata operacije, ki hvalijo subjektivno nastrojenost, ki pa ni noben predmetni svet. Zakaj politik se je navadil razpravljati tako, da uveljavlja čisti jaz in videz nečesa, kar izključi posredovanje. Politik izpelje prazni idealizem in to v obliki abstraktnega interesa, ki ga predstavi kot potencialen svet ali kot nekaj, kar naj bo. Nadarjenost mu sporoča, naj se dvigne na stališče čistega jaza in naj hvali čisto vednost kot tako. Zakaj politik ne ve, kaj je predmet in kaj je posredovan predmet v postajanju. Iztakne sebstvo kot tole, neki zdajle in tule, lahko bi rekli, ujet je v pojavnost in sebe izreka kot negativno tole, kar napove, da se prepušča divjemu hotenju, tj. namišljeni morali.
Predmet politika je jaz, ki na sebe nanaša svojo odtujitev. Njegov svet ni predmeten, ampak svet, ki ga najde v sebi. To odkrije, da je dejaven na ravni razuma in čistega jaza. Nepredmeten svet je njegov pridelek in je kot nepremičen svet vedno pri roki, zakaj na ta način pride do enotnosti samozavedanja s seboj. Jezik izreka jaz in povzdigne moč jaza v neko očiščeno občost. To izrazi, da sebe ne izpolni kot duh, ampak kot odtujeno sebstvo, zakaj vsebina je prežeta od individualnosti. To so znamenja, ki povedo, da abstraktne predstave sestavijo njegov svet. Zatorej ni posebno, da ni dejaven predmetno, saj idealizira samega sebe, tj. sebstvo kot prazni moj zavesti. To pa je svet, ki izpolni subjektivno plat. Da ne omenjam objektivnosti, ki jo je mogoče pridelati samo v načinu postajanja predmetne substance. Ob kratkem, politik ne ve, da je svet resničen tedaj, ko na sebi prehaja v drugo samega sebe, kar je njegova sebi enakost. Tega dejstva politik ne spoštuje, zato tukaj opomnimo: »demokracija je niz nadaljnjih določil svobode, kot je določena z dojemom«.