Duh, ki ne izpelje svobode svojega znanja, ni dejaven predmetno, ampak kot čisti jaz, ki išče in odkrije resničnost v vsebinsko praznem govorjenju. Zakaj abstraktno je po možnosti in ni objektivnost; razumnik svobode ne dojame iz določenosti in zato življenja predmetne substance ne izpolnjuje. Zakaj svobode ne dojema iz postajanja. Ni spoznal, da brez gibanja substance ne gre delovati svobodno. Povsod uveljavlja subjektivno znanje in čisti jaz, zakaj posamezne misli razsvetljujejo njegovo moralnost in moč osebe. Svobode torej ne dojema iz neposrednosti in posredovanja, pa je razumljivo, da gibanja substance ne spoštuje. Naglasimo, odpuščanje abstraktne osebe je najvišja svoboda, kajti odsvojitev in gibanje je tisto, kar proizvaja subjekt.
Cilj duha bi naj bil, da sebe izpolni objektivno in s tem hkrati izpelje svobodo svojega znanja. Zakaj »znanje kot prva določenost je abstraktno ali formalno«, zato je nujno, da proizvede objektivno izpolnitev znanja. Na ta način je dejaven s principom in s ciljem, da svoje znanje osvobodi od abstrakcije. Zakaj duh je gibanje postati sebi neko drugo, to pa je dejanskost, ko substanca doseže svojo razdvojenost in tako tudi postajanje bistva. Tisto abstraktno znanje, ki ga najde v sebi, ne izrazi svobode, ampak subjektivno držo, ki uveljavlja neposredno znanje.
Svoboda je edini smoter duha in je po svojem dojemu vedenje o sebi. Nujno je vzgajati mladega duha k svobodi, zakaj duh se mora dokopati do svobodnega spoznanja samega sebe. Namreč, svoboda v misli ima samo čisto misel za svojo resnico, kar ni živa svoboda. Tisto, kar je ravno tako pomembno razumeti, je princip subjektivne volje in samovolje, ki ga danes demonstrirata politik in filozof, ki ne spoštujeta svobode, ampak samo vsebinsko prazno govorjenje. Tega danes favorizira zavest, ki ne upošteva določil in sveta, ki je na sebi določen. Svet, ki je prežet od individualnosti, realnosti ne vsebuje. Tisto najbolj realno kot vsa realnost ni upoštevana, zakaj svet brez realnosti in bistva oblikujejo umisleki in zunanja naključja.
Izgotovljen svet, ki nastopa v imenu predmetne substance, ne izrazi svobode. Povzdigovanje abstraktnega znanja izraža samo megleno moč individua. Tukaj naj omenim, da ima navadno življenje za vsebino znanja, čutne konkrecije, misli in predstave, zato svoboda ni izpolnjena, kajti gibanje substance se ne izvaja in sebi enakega duh ne pridela. Da bi izpeljal svobodo znanja in tako tudi bistvo sveta, je nujno upoštevati sebi enakost ali dejanskost, kajti v njej je zaobjeto bistvo substance. Zakaj svoboda je obstoj bivanje sebi enakosti, to pa je razdvojena substanca ali določenost substance v njenem proti postajanju. Svobodo je nujno spoznati, kajti svoboda je edini smoter duha, potemtakem vedenje o sebi, ko duh sebe vzpostavi kot predmet. Tako duh ve, da je svoboden.
Omikan razumnik ni dejaven svobodno, zakaj podarja abstraktni svet ali tisto, kar naj bo, to pa je svet, ki ga pridela subjektivni jaz. To je naključno početje zavesti, abstraktna miselnost, ki nastopa v imenu predmetnega sveta. In ne le to, velikokrat predmeten svet zastopajo števila, ki se jih upošteva, čeprav številčni svet ni nič drugega kot abstrakcija od čutne raznolikosti. Ta izključi svobodno razmišljanje, besedo pa dobi čutna gotovost in čisti jaz, ki se danes obnaša kot kak nadzornik pojavnega sveta. In nenazadnje, števila izpeljejo brez odnosen svet, ki mišljenje poniža na enostransko abstrakcijo. Število ima prednost pred vsebino, ker uveljavlja nabuhli posamezni interes.
Duh, ki verjame, da je mogoče enačiti abstraktno znanje in objektivnost, si ni na jasnem z določenostjo sveta in proti postajanjem, ki ima v sebi to, »da nič ne ostane nič, temveč preide v svoje drugo«. Ni mu jasno, da abstraktno znanje hvali to, kar je. To pa je končno, ki ni prešlo v neskončnost. Zakaj neposredno znanje ima za produkt ravnodušno določenost, to pa izrazijo tudi števila; kar je čista pozitivnost, nekakšen mrtev svet ali brezkrvna bitnost. Potemtakem je stvar duha v tem, da preveri, ali izpelje svobodo svojega znanja, kadar predmetne objektivnosti ne demonstrira.
Vesel Božič in srečno Novo leto 2026 želim bralkam in bralcem!