To je demokracija, v kateri vlada predmetna svoboda in umen svet, »zakaj svoboda je po svojem dojemu, vedenje o sebi«. Je že tako, brez svobode ni mogoče proizvajati umnega sveta, ki ga uresničijo učinki demokracije. Ni dovolj, da duh izrazi le sebstvo in da izreka svojo vest. Na ta način izpelje demokracijo kot svobodo v misli, ki je brez dejanske izpolnitve, kajti je le tendenca svobode v subjektivnem smislu. V svetu, ki ni predmeten, ni realizirano obče bistvo in dojem ljudstva. Namesto svobode se podarja obliko možnega sveta. Zato povejmo: demokracija bo učinkovita tedaj, ko bo duh uresničeval princip svobode in spoštoval gibanje predmetne substance.
Demokracija je poglavitno to, »da svoboda, kot je določena z dojemom, nima za princip subjektivne volje in samovolje, temveč uvid obče volje«. Danes opažamo zlasti to, da demokracijo abstraktno izpolni samovoljni princip, ki pridela le videz umnega. To je izražen interes ali izražena posebna volja, ki izmišlja svet neodvisno od religije, ker ga zapoveduje subjektivna nastrojenost. Ta proizvaja sodobno vzvišenost, ki demokracije ne dojema kot učinkovanje občega. Zategadelj ni nenavadno, da dobi besedo samovolja, ki izraža posebno voljo. Demokracija proizvaja mnoge interese, kar je enostranska abstrakcija, ki jo danes hvalita čisti jaz in abstraktni razum, ki ne spoštujeta realnosti in njej pripadajoče dejanskosti, ampak tisto čisto gotovost, ki prehaja v možen svet.
Zgornja podoba izdihava demokracijo v njeni pojavni obliki. Glede na to, da svoboda nima predmetne veljavnosti in da duh proizvaja le neko hotenje svobode, je demokracija masa tendenc ali tisto, kar je zavest v subjektivnem smislu. Zakaj svet se pojavlja kot izrekajoča individualnost ali kot bivanje abstraktne osebe, ki je neki abstraktni moj zavesti. To je sebstvo osebe, ki opravlja življenje samostojne zavesti. Potemtakem izdeluje demokracijo čutna raztresenost ali videz, ki izpoveduje sebstvo osebe. In tako demokracija izpelje zgolj tendenco svobode, kar je solza nad demokracijo. Demokracija podarja le videz svobode na ta način, da čutnost pretvarja v izražen interes, ki je od duha zapuščen.
Duh, ki povzdiguje abstrakcijo in svobodo v misli, ne naredi nič za to, da odpravi tisto, kar grozi odpraviti svobodo. Napravlja se, kot da je dejaven svobodno, a v bistvu uveljavlja samovoljo, ki proizvaja predstave o sebi, prav tako svet, ki naj bo in ne vsebujejo nobenega bistva. To so znamenja, ki povedo, da se ne spoštuje demokracije in svobode, ampak subjektivno nastrojenost, ki ni umna volja, ampak izraženo nagnjenje ali interes, ki ni nič drugega kot neko preseganje individualnosti. Rečeno drugače, to je čisti tale, ki ni noben določen svet; naj spomnim, edino umen svet proizvaja in vzpostavi odnos s seboj, in to s principom določanja in proti postajanja.
Demokracijo se izpeljuje neodvisno od religije ljudstva. O tem govorijo subjektivni ideali, ki ne upoštevajo duha ljudstva in religije. To je dejavnost, ki princip dojema in umno voljo bojkotira. Princip, ki je dojem, ima v sebi to zahtevo, da je vse, kar spada k dojemu duha ljudstva, izravnano v religioznem principu. To je nujnost, da realnost doseže svojo dejanskost in tako določenost, ki je tisto umno v proti postajanju. Zakaj tisto, kar je le neka neposrednost prežeta od individualnosti, to ni enotnost realnosti in njene dejanskosti. In to še ni vse, kar dodatno blokira razvoj demokracije, je abstraktni razum in so števila, ki se jih koristi s smotrom, da se demokracijo poenostavi na ravnodušno abstrakcijo; in to najbrž s ciljem, da se izpelje tendenca svobode. Bolj kot svoboda je pomembno vzbuditi asociacije, ki so postale nekakšno orodje za to, da je uslišan čisti jaz, ki hvali izračune, s katerimi se pojasnjuje tudi demokracijo, ki vzroka in učinka ne izpolnjuje.
Demokracija dopušča, da obče izgine in da dobi besedo posebna volja. Svobode se ne izpolnjuje, zato umna volja in svoboda nista spoštovana. Posebna volja ima prednost, njo uveljavlja samovolja in interesi. Iz tega je mogoče sklepati, da se demokracije ne doume tako, kot je določena z dojemom. Naglasimo, najboljša je demokracija, v kateri vlada največja svoboda in umen svet.