Razumnik hvali pojasnjevanje in najde resničnost kar v sebi. In to najbrž zaradi tega, ker je odločen, da je njegov svet stvaren. Ob tem pa ne zaznava, da je dejaven na ravni razumskega mišljenja, ki hvali razločke ali nepolno izpolnitev. Razumnik sporoči, da je aktiven tako, da gibanje pade v njega. Hvali svoj svet in tisto, kar pridela z igro abstrakcij. Razen tega izdeluje tudi nasprotja, ki jih prosto oblikuje, kar omogoča, da svojo nadarjenost predstavi kot sprevrnjeni svet. Sicer pa sebe izpolni na ta način, da podobo iz katere izhaja, izrazi kot interpretacijo čutnega zaznavanja.
Razumnik sporoča, da idejnega sveta ne ceni, ampak samo tisto, kar posreduje in je neposredno nasprotje. Uveljavlja čutno realnost in se zateka k čutni eksistenci in tistemu, kaj je neki pojavni svet. Ljudje mu vedno prisluhnejo, kajti podarja svet, ki se nadaljuje v neki drugi svet, kar zna biti zelo nenavadno, a zanimivo. Sicer pa sebe dojema kot nekakšnega interpreta in tudi kot analitika, ki z lastno domiselnostjo pridela dodani svet, ki se prosto nadaljuje v nekaj drugega in nima meje. Posebej zanimiv zna biti njegov pojasnjevalni svet, v katerem je najti mnoge razločke.
Posebej pade v oči to, da ga ne pritegne predmetni svet, še manj gibanje substance in svoboda. Zakaj s čutno realnostjo so danes zadovoljni vsi, ki slavijo abstraktne predstave. Pomembno je, da razumnik pridela primeren svet, ki ga povzdigne s kako dodano refleksijo in tistim, kar je pojavni svet, ki v sebi drži kako zanimivost. Njegovo dejavnost gre dojeti kot preseganje samega sebe in kot nadarjenost za izdelovanje razločkov. Zakaj operira povsod s smotrom, da pridela primerjave, ki so zanimive. Razumnik hvali abstrakcijo in čisto pozitivnost, zato je povsod slavljen.
Razumnik je dejaven tako, da svet izrazi v razločkih, ki so drug do drugega brezbrižni. Njegov produkt je nasprotje samega sebe. Obnaša se površno, saj predstavnemu svetu dodaja povedke, ki jih najde v sebi. Jemlje dodajanje predikatov kot neko bogatenje sveta, in zato ni nenavadno, da so abstraktne teorije razumnika povsod hvaljene, kajti predstavljajo zbir abstraktne spretnosti, ki so povsod blažene. Zakaj razumnik se bojuje s tistim, kar pojasnjuje. Lahko bi rekli, razumnik pridela največ sveta s tistim, kar naj bo, pri tem mu pomaga čisti jaz, ki se omejuje na fiksne pojme in na čiste negacije. Razen tega povzdiguje razumsko mišljenje, gibanje razuma in čisto početje zavesti, da različnosti spozna po sebi.
Pojmi kot so svet, nastajajoče vedenje, logična sovisnost, metafizika, zdravi razum, čisti jaz, razumnika ne oplazijo, kajti on je dejaven po svoje in vedno s pojasnjevanjem. Zaradi tega je menda prepričan, da je njegov svet ena sama resničnost. Ni nenavadno, da se s predmetnim svetom ne ukvarja, prav tako ne z določenostjo sveta, kajti gibanje predmetne substance in predmet ga ne mikata. O tem sicer ne beseduje, vendar po tihem sporoča, da je predmetni svet njegov največji nasprotnik. Hvali svet, ki ni dosegel svoje določenosti v osnovi, pa je jasno, da se s predmetnim svetom ne ukvarja, prav tako ne s posredovanjem. To pove, da pogosto odtuji svojo osebnost.
Razumnik torej ni dejaven v načinu postajanja, saj njegov svet ne doseže izpolnitve v proti postajanju. O tem govorijo razločki, ki jih pridela z igro abstrakcij. To pa ni svet, ki bi dosegel svojo dejanskost s posredovanjem. Zakaj gibanje razuma pade v njega in ne v predmet in zato je tisto, kar daje drugim, predstavni svet, na katerem ne nastane nič novega. Razumnik prikazuje samo gotovosti, kar je znanje kot tako, ki ga najde v sebi. Njegov svet je izgotovljen in ne prehaja v drugo, pa je tisto, kar daje drugim, neizpolnjena abstrakcija, s katero dožene sebe. Potemtakem ne izhaja iz postavljene osnove, zakaj nadarjenost mu prišepetava, naj upošteva domišljijo. In tako ni nenavadno, da zunanjost pojasnjuje s smotrom, da uveljavi moč razuma. Razumniku gre zlasti za to, da sebe predstavi kot kontinuiteto čistega jaza. To odkrije, da ni dejaven svobodno in da sebe ne določa na sebi. Pomemben je samo izdelek, ki se imenuje abstrakcija nedoločene biti. K temu povečini pripomore njegov asistent čisti jaz, ki je danes blažen in spoštovan, ker hvali abstrakcije razuma.