Vprašajmo se, kako naj duh presoja predmetni svet, če pa ga v osnovi ne določi. Kako naj zadovolji samega sebe, če pa povzdiguje subjektivni jaz? Ste že kdaj ugotovili, da je tisto, o čem je govoril, bil predmetni svet? Je razumnik dejaven kot duh? Je njegov predmet v osnovi določen v načinu proti postajanja? Nič takega ne izžareva, da bi lahko rekli, dejaven je v načinu proti postajanja in vedno povzdiguje bistvo. Tisto, kar demonstrira, to je svet subjektivnega jaza, ki predmetno občost izključi in uveljavlja svet čistega jaza. V izvršenem ravnanju zavesti zre sebe udejanjenega kot razumsko mišljenje, sebe si odsvoji do biti, vendar pa proti postajanja ne doseže.
Kadar je duh dejaven tako, da sebe ubesedi kot čisti jaz, zagotovo ni dejaven predmetno in v interesu, da bistvo predmeta postavi kot svet. Uveljavlja neko razumsko naravnanost, odmetava svoje misli in izraža posebno voljo. To je samovolja, ki izdihava brezvsebinsko nastrojenost ali negativno obče sebstvo. Kot oseba je izstopil iz življenja realnega sveta in tako dal možnost čistemu jazu, ki demonstrira opisovanje in prepričanje, kar pove, da beži pred realnostjo in hvali osebno samostojnost. Realnosti nikjer ne omenja, namesto nje pa hvali interes ali brez silno neposrednost.
Komu koristi poudarjanje izobrazbe, če se realnosti in njene dejanskosti ne upošteva. Človek se izobražuje s ciljem, da svojo subjektivnost premaga in je dejaven tako, da doseže objektivnost. To pa je mogoče samo na ta način, da je dejaven svobodno in v interesu predmeta. Brezpredmetna aktivnost govori o tem, da se duh s posredovanjem in stvarnim svetom ne ukvarja in da uveljavlja subjektivni jaz. In tega danes izpolni omikan duh, ki uveljavlja igro abstrakcij, demonstrira pa razumsko mišljenje, ki dejavnost notrine prezira. Videz je tisto na sebi nično, pojav idealizma, ki ga hvali in povzdiguje zlasti politik.
Izobražen duh se obnaša, kot da pojem objektivnost ne obstaja. Izdihava, da ga objektivnost ne mika, menda je stvarni svet njegov največji sovražnik. Izogiba se gibanja predmetne substance in proti postajanja ne upošteva. Potemtakem izključi določen svet in njegovo bistvo. Vselej je abstraktno aktiven in kaže interes samo tedaj, ko gre za brez določilno vsebino. To je osebni svet, ki je brez realnosti in ne doseže dejanskosti. Skratka, kadar je dejaven kot čisti jaz, zna biti tudi zunanje nastrojen in izražati svojo osebno držo. To je izhodišče, kajti ko gre za izražanje subjektivnega jaza, je dejaven gosto besedno in opisno. Zato ni čudno, da je aktiven nedonosno, in to vse zaradi tega, ker predmetnega sveta ne spoštuje, ampak samo osebno prepričanje in abstraktno znanje.
Tisto obče, ki ga izraža subjektivni jaz, je sebe samo vedoče vedenje. Subjektivni jaz izpolni svoje nagnjenje, tj. vizualno zaznavanje. Čisti jaz in zdravi razum danes hvalijo tudi mediji, ki dejavnega duha površno spremljajo; o njegovi aktivnosti redko kdaj kaj izrečejo, če pa, potem v obliki abstraktne miselnosti. Zaradi tega ni nenavadno, da mediji predmetni svet izključijo. O stvarnem svetu ne besedujejo, prav tako ne omenjajo objektivnosti, kajti izpovedujejo mogoč svet. O dejanskem svetu govorijo kot o nečem, kar naj bo, in je brez bistva. In res, tisto, kar izražajo, to je igra abstrakcij, čista sebe vednost, ki jo demonstrirajo kot primerno dejanskost čistega jaza.
Duh subjektivnosti ne premaga, celo več, venomer jo izdihava in časti. Ni bil vzgojen tako, da bi subjektivnost premagal in svoj svet prikazoval kot posredovan in s ciljem, da pokaže, da predmetni svet spoštuje, ker je dejaven svobodno. Svobode ne izpolnjuje, bistva ne določi, objektivnost ni njegov produkt. Ne ve, da princip svobode nazorno kaže vsebinsko določenost, ki nosi v sebi bistvo. Bistvo je namreč tisto, ki ga vsebuje predmetni svet. Zunaj predmetnega sveta ni bistva, kar pove, da ona abstraktna dejavnost ne izdeluje dejanskega sveta, kajti svet ne doseže objektivne izpolnitve. Objektivnost je danes nekakšen varljiv pojem, kajti duh bistvo in gibanje substance ne prikazuje. Subjektivni jaz je tisti, ki prikazuje abstrakcije jaza, objektivno vedoče svobode pa ne.