Vedenje v nastajanju je oblika vedenja samega sebe. Zakaj čista sebe vednost ni nič drugega kot svet dovršen v lastno individualnost. Sebstvo je le neki predstavljeni subjekt ali čista negativnost. To je neposrednost, ki ni dosegla sebi enakosti in je podoba zavesti. Določno vzeto, podobo zavesti izrazijo oblikovane misli, ki jih duh razločuje od sebe kot čisto negativnost. In ravno to danes povzdiguje čisti jaz, ki ohranja subjektivno držo, da izpelje svobodo v misli čez igro intenc.
Danes duh ne kaže interesa za to, da bi sebe spoznaval v svoji odsvojitvi in kot svobodnega duha, ki v predmetnem elementu vzpostavi posredovano substanco, ki je drugo same sebe kot postavljen odnos. Zakaj duh je gibanje postati sebi neko drugo, ki je predočeno v svoji dejanskosti. To je izražena svoboda, kajti je substanca duha, ki je dosegla svojo sebi enakost. Rečeno še tako, to je svoboda po svojem dojemu, ki je vedenje o sebi. In to je moči spoznati, če se nadarjenost svobodno izoblikuje in je spoznanje odsvojitve. Svoboda v misli je abstraktna svoboda, ki ni določena z dojemom; zakaj za princip nima posredovanja substance in proti postajanja. Filozof Hegel zapiše približno tako: svoboda je edini smoter duha in nima za princip subjektivne volje in samovolje.
Zakaj svobode ne izpolnjujemo? Človek verjame, da je dejaven svobodno, a to ni, ker svobode ne dojema iz postajanja. Kako naj pridela objektivnost, če pa načina, kako vzpostaviti objektivnost ne obvlada. Izobraževal se je več let, vendar mu omikanost ni razjasnila pojma svoboda. Dejaven je kot čisti jaz, ki spoštuje negativno sebstvo. Hvali znanje, ki pa ne proizvaja svobode, kajti znanje je nujno osvoboditi od abstrakcije. Početje in gnanje zavesti pa ne zadostuje za to, da sebe postavi kot predmet. Duh je namreč gibanje in posredovanje substance, je sebstvo dejanske zavesti, zakaj to je pravična sebi enakost, ki je ustvarjeni svet. Razumsko mišljenje ni dovolj za to, da izpelje realnost in njeno dejanskost.
Duh je torej tisti, ki bi naj demokracijo vzpostavljal s principom svobode. Zakaj dejaven bi naj bil svobodno in s ciljem, da izpolnjuje občo voljo duha ljudstva. Sebe izpelje kot lastno odsvojitev, v kateri postavi sebe kot predmet in ne kot čisti jaz, ki je dejaven brezmejno in se do sebe in do sveta obnaša kot ne svoboden duh, ki hvali svojo domiselnost in življenje brez dejanske izpolnitve. Danes poveličujeta čisti jaz levi in desni politik, kar pomeni, da se obnašata navajeno in subjektivno enostransko. To pove, da politik sebe ne dojema iz posredovanja in gibanja predmetne substance. Čisti jaz hvali gotovost samega sebe in je dejaven nesvobodno, saj izreka samovoljo. To odkrije, da ga mika interes in subjektivna plat, morda celo oblast. To je gnanje zavesti, ko zavest izpelje neko nasprotje v obliki abstraktne stvari, ki ni nič drugega kot izražena samovolja, kajti zavest zre sebe v mogočem smotru, če užitek in blaženost povzdigne na nivo čistega jaza. Samega sebe zagotovi duh odmetava misli in ima izpolnitev zunaj sebe. Dejaven ni s principom proti postajanja, ampak kot posameznik, ki sebe odpušča in je na sebi razpršen v odmetano samozavedanje.
Duh danes ne proizvaja svobode, kajti dejaven je kot čisti jaz, o tem veliko pove subjektivna nastrojenost, ki je abstraktna in sebi enakosti ne doseže. Cilj je duha samo v tem, da predstavi svoje poglede in da v abstraktni odsvojitvi demonstrira vedenje samega sebe. Lahko bi rekli, ker v času izobraževanja ni spoznal pojma svobode, ampak samo preseganje neposrednosti, sebe površno izpolni. Dojema svobodo kot dejavnost čistega jaza in zdravega razuma, ki z roko v roki pridelujeta domiselne svetove, ki niso omejeni na nobeno predmetno bistvo. Hvali se tisto čisto in pozitivno in to po negaciji, ki ni gibanje in posredovanje substance, ki doseže drugo samega sebe.
Filozof Hegel razloži svobodo na več mestih: »Svoboda v misli ima le čisto misel za svojo resnico, ki je brez izpolnitve življenja in je le dojem svobode; ni živa svoboda . . . Svoboda je substanca duha . . . Svoboda je po svojem dojemu vedenje o sebi.« Duh bi torej naj spoznal princip svobode, da bi svobodo pozitivno realiziral. Princip je absolutni dojem, po katerem ustvari svoj svet.