Ali je kak duh dejaven tako, da upošteva gibanje substance? Ali verjame, da gibanje ceni tudi umetna inteligenca? Umetna inteligenca abstraktno znanje razjasnjuje in ga prikazuje z večjo natančnostjo. Abstraktno znanje preoblikuje, vendar pa to še ne pomeni, da je dejavna v načinu logične sovisnosti ali tako, da predmet določi v obliki proti postajanja. Predmetne osnove ne določi in bistva ne prikazuje v dejanskem svetu ali sebi enakosti. Dejanskega sveta in bistva ne vzpostavi, ker ni dejavna kot duh. Najbrž umetna inteligenca jemlje abstraktno znanje bolj odgovorno kot oseba.
Dokler bo abstraktno znanje imelo najvišji položaj in bo zaradi tega blaženo, se bo mišljenje podrejalo znanju. Mišljenje ne bo ničesar posredovalo, gibanja substance ne bo upoštevalo, ker je podrejeno obnašanju zavesti in abstraktnemu znanju, ki danes gospoduje svetu. Zaradi tega logična sovisnost in prehajanje substance v Drugo nima nobene veljave. Zakaj abstraktno znanje ubije vsak moment posredovanja substance, vse, kar je gibanje, postane negibno ali pasivno. To je namreč morala, ki jo danes odseva čista sebe vednost in oboževalec abstraktnega znanja. Abstraktno znanje operira tudi v imenu kulture, kar pove, da kulturo oblikujemo abstraktno in da znanja ne osvobodimo od abstrakcije. Abstraktno znanje gibanja predmetne substance ne upošteva, zato objektivnosti ne prideluje.
Veliko dejavnosti premagamo tako, da zunanje ugajamo. Aktivni smo, kot da kažemo dejanski svet v popolni podobi, a v bistvu odsevamo abstraktne momente s smotrom, da izpolnimo sebe. To so predstave zavesti, s katerimi uveljavljamo svoje znanje. Abstraktni momenti znanja nas dvignejo na nivo početja zavesti, mišljenje pa se prilagaja znanju. In to dejavnost podžiga domiselnost čistega jaza in razum. Gre za to, da pokažemo, da smo dejavni razumsko, vendar ne spekulativno. Sebi enakosti ne pridobimo in se obnašamo iznajdljivo. To je obnašanje zavesti, ki ga demonstrira omikan duh, kadar presega ali povzdiguje svoje znanje, vendar ne s smotrom, da sebe objektivno izpolni.
Duh in svet ter njegovo postajanje je nujno spoznavati, če želimo, da bo cenjen objektivni svet, ki ga ustvari in prikazuje duh. Zakaj abstraktna aktivnost čistega jaza in hvala, ki gre abstraktnemu znanju, ni dovolj za to, da družba spoštuje realnost in njeno dejanskost. Nujno je, da prenehamo hvaliti abstraktno znanje in da damo veljavo stvarnemu svetu. O njem ne beseduje izobražen duh, niti filozof, ki sebe razveseljuje z abstraktno filozofijo in abstraktnim znanjem. Zanimivo je, da filozof ne hvali Sistem vede, ki ga je spisal filozof Hegel. Filozofa se tu in tam omenja, vendar pa ni slišati niti ene izgovorjene misli o Sistemu vede. Sicer pa danes filozof o predmetu filozofije ne beseduje, najbrž zaradi tega abstraktna filozofija gospoduje sedanjemu času in ne ustvari nobenega sveta.
Da se mišljenje prilagaja abstraktnemu znanju in da abstraktni razum hvali igro abstrakcij, mišljenja pa ne, ima zasluge tudi abstraktna filozofija, ki o sodobnem času ne beseduje. Filozof povzdiguje navajeno obnašanje in početje zavesti, ker bistvo filozofije in njen predmet ne upošteva. Dejaven filozof hvali brezpredmetno razmišljanje ali rezoniranje. Zakaj o duhu, mišljenju in gibanju substance ne govori, ker ga udari abstraktna filozofija. Mišljenje jemlje kot nekakšnega družabnika, ki je dejaven kot čisti jaz. Ta nenehno poveličuje abstraktno znanje, kar pove, da ga objektivni svet ne zanima. Objektivne izpolnitve ne doseže, ker ni dejaven svobodno in ker mišljenja ne jemlje kot moč in silo, ki je sposobna izpolniti vsebinsko stvar v načinu proti postajanja.
Vesel sem, kadar zasije sonce in mi uspe na balkonu aktivirati mišljenje in oblikovati kako vsebino. Statistika internetne strani kaže dobre rezultate in sporoča, da je stran obiskana tako: Slovenija 60%, USA 30%, Kitajska 5% Nemčija 5% in druge države, procent se spreminja. Internetna stran ima dober obisk, kar naznanja, da podarjam vsebine, ki zanimajo svobodnega duha. Vsebine poskušajo predstaviti tudi dejavno mišljenje, prav tako razumsko mišljenje, ki se prilagaja abstraktnemu znanju. O mišljenju in pojavnem duhu bi morali več govoriti, če hočemo da bo mišljenje spoštovano.