Tisti, ki zasledujejo filozofijo in verjamejo, da bo filozofija postala nekega dne bolj zanimiva in zato tudi bolj spoštovana, ne uvidijo, da filozofija živi brez bistva. Ne zaznavajo, da je duh časa ne dojema kot znanost o ideji. Enako bi lahko rekli za politiko, kajti tudi politika ne proizvaja svobode in zato sebe ne izpolni, kajti ne spoštuje bistva. Zakaj bistvo politike ni zanimivo, ker se ga enostavno prezira. Politika ni razumljena kot predmetni svet, ampak kot igra abstrakcij, ki jo izpelje čisti jaz, ki principa svobode, tj. posredovanja predmetne substance ter določenost sveta ne spoštuje.
Politik je danes dejaven prosto in predmetnega sveta ne ceni. Enako bi lahko rekli za filozofa, kajti tudi on ne kaže interesa za to, da bi bil dejaven predmetno. Tako filozof kot politik nista dejavna s ciljem, da predmetno substanco posredujeta in jo določita v njeni osnovi. Utemeljitve se enostavno ne upošteva, zakaj če bi jo, bi duh bil dejaven svobodno in s ciljem, da gibanje substance razgrne kot svet v obče momente. Namreč ravno to, da se bistva ne upošteva, to demonstrirata filozof in politik. Vprašujem se, čemu potem povzdigovanje izobrazbe in zakaj toliko hvale čistemu jazu, ki postane predmet in ima gotovost po jazu. Čisti jaz daje videz, kot da dejavnost filozofa in politika sploh ni pomembna in nima nobene vrednosti. Zakaj če bi predmetno bistvo dobilo pomen, bi dejavnost duha spremljali tudi mediji in poročali, kaj to ustvarjata abstraktna modreca tega časa.
Filozof in politik ne gledata pojavov v gibanju in medsebojni zvezi. Pojavni svet jemljeta kot užitek zavesti in kot izgotovljeni svet. Svet ni določen v osnovi, ker je realnost prežeta od individualnosti in ne prehaja v drugo, realnost ne doseže dejanskega; zato naglasimo, edino duhovno doseže svojo dejanskost. Kar ne stopi v razmerje s seboj, postajanja ne doseže in je zgolj pojavni svet. Duh pa postane predmet in vzpostavi odnos s seboj, zakaj on je gibanje, v katerem substanca prehaja v drugo. To je tisto dejansko, ki ga filozof in politik ne izpolnjujeta. Namesto gibanja substance izpeljeta svojo odtujitev. Realizirata čisti uvid, ki je izražen interes. Potemtakem ne spoštujeta gibanja predmetne substance in posredovanja.
Filozof in politik slavita abstraktni svet, to pa pomeni, da nista dejavna svobodno, saj predmetno substanco in njeno bistvo ne posredujeta. Najbolj pomembno je posredovanje predmetne substance in njeno proti postajanje. Zakaj na ta način se določi osnova, v kateri predmetna substanca doseže svojo sebi enakost ali razdvojenost. In ravno tega filozof in politik ne izpolnjujeta, zakaj gibanja realnosti in njeno dejanskost enostavno ne upoštevata. Ne kažeta nič takega, da bi lahko rekli, filozof in politik poskušata delovati svobodno, vendar svobode še ne izpeljeta.
Če bi filozof in politik bila dejavna tudi na internetu, bi najbrž to opazil tudi jaz. Zakaj zanima me zlasti dejavnost filozofa in politika, ki bi naj dojela svobodo ali to, kako svet vzpostaviti v osnovi in kako se svet pojavlja v svoji določenosti. To bi naj duh spoštoval, da bi svet bil določen in bi prehajal v drugo samega sebe. Določenost bistva je nujno spoštovati, prav tako svobodo, kajti le na ta način je duh dejaven v korist predmetnega sveta. Namreč, vse kar ni gibanje predmetne substance in njeno prehajanje v drugo, je naključno gibanje, ki ga odlično demonstrira čisti jaz.
Tu je zdaj čas, ko bi naj filozof in politik upoštevala gibanje substance, kajti le tako je mogoče pridelati določenost predmetne substance in stvarni svet. Tisto, kar je le neko gibanje razuma in čistega jaza, to ni gibanje predmetne substance. Zato bi naj bil duh dejaven s ciljem, da vzpostavi predmetni svet v načinu proti postajanja, tako je svet v osnovi določen. Zaradi tega je početje razuma in čistega jaza nekakšna prazna dejavnost, ko svet in bistvo nista upoštevana in dobi veljavo igra abstrakcij. Potemtakem filozofu in politiku ne nastane nič novega in predmet ne doseže drugo-biti. To je mogoče zaznati zlasti v politiki, ki prezira odnos do predmeta. Kaj počenja filozof, tega pa ni mogoče izreči natančno, kajti dejaven je abstraktno in se obnaša kot politik, torej nesvobodno in miselno ne dojemajoče. Lahko bi rekli, videz daje, da je njegov posrednik čisti jaz.