Da je spekulacija modna muha in da hvali iznajdljivost posameznika, je najbrž duhu jasno. Tisti, ki beži pred realnostjo, uveljavlja spekulacijo in hvali prihodnost, da izrazi svojo naslado. Izobražen duh hvali spekulacijo, da se izogne realnosti, ki je balastna in je zaradi tega nikjer glasno ne omenja. Zakaj realnosti ne misli iz proti postajanja, akceptira krajšo pot in je dejaven enostavno ali tako, da izpelje spekulacijo, ki ga povzdigne v nebo, ko uresniči kako abstraktno zamisel. To je umetniška drža, ki zagotavlja, da je dejaven smotrno, saj stopi sebi nasproti in odigra igro abstrakcij ali negacijo njega samega. To so samovoljna stališča, ko ima pojavni svet veljavo čistega uvida.
Spekulacija je natančno vzeto privlačnost, kajti substanca ne doseže svoje razdvojitve, eksistira pa za druge. Omikan duh hvali privlačnost, da izpelje kako teoretično umovanje, ki pojasni, da je aktiven primerno. Duh potihoma odkrije, da ne ceni realnosti in dejanskosti, ampak svojo iznajdljivost, ki jo danes povsod hvali. Izkušnja spekulacije daje navdih in prav tako užitek zavesti, ki povzdigne igro abstrakcij in čisti jaz, ki kot vemo, premišljuje svet abstraktno.
Najbolj hvali spekulacijo razumnik, ki menda verjame, da je svet brez realnosti nekaj odličnega, kajti tudi spekulacija bi naj navrgla svet, če ga izpelje čisti jaz, ki verjame v moč abstraktne miselnosti. Zakaj tisto, kar obrne razumnik, to je neko nasprotje brez objektivnega gibanja. Vsak domiseln teoretik verjame, da ga ni sveta, ki ga on ne bi miselno izpeljal. Zakaj spekulacija je biser in upanje, ki ga hvali omikan duh s smotrom, da povzdigne moč razuma in tisto, kar je subjektivno znanje. Razum je namreč nekakšen junak časa, zakaj povsod ga spremlja tisto že znano, ki ga hvali pomembno, saj sodeluje pri izdelavi spekulacije, ki povzdiguje teoretično premišljevanje.
Spekulacija je danes obilno hvaljena, ker povzdiguje posameznika, ki slavi misel in računanje. Razen tega duh povzdiguje užitek znanja in prav tako fantazijo. Spekulacijo uveljavlja tedaj, ko izpelje kako abstraktno izpolnitev. Skratka, razumnik spekulira na mnogih področjih, da zadovolji čisti jaz in tisto, kar je površna uresničitev jaza. Spekulacija ne rešuje ničesar, kaže pa aktivnega duha, ki izraža svojo očitnost za druge. Spekulacija izpostavi pojasnjevanje, zanos in tudi gnanje zavesti. Zakaj spekulacija se ne ukvarja s predmetom, ampak meditacijo, ki stremi naglasiti subjektivnost. To pa je tudi vse, kar pridela spekulacija, ki jo poveličuje navdušenec, ki slavi čisti jaz in pojavni svet.
Spekulacija je danes hvaljena, ker povzdiguje miselno abstrakcijo. Teoretično razmišljanje je namreč koristno, zaradi tega ima spekulacija posebno vlogo pri predstavi osebne drže. Spekulacija dobiva na veljavi, ker izpelje užitek zavesti in dodajanje nenavadnih predikatov. Zaradi tega izobražen duh večkrat sebe izpolni s teoretičnim razglabljanjem, ki je danes spoznano kot razumska dejavnost. To je dejavnost, ko začenja inteligenca iskati um in obstaja možnost, da ga bo našla v spekulaciji. In to se v aktivnosti tudi dogaja, kajti spekulacija podarja inteligentni svet, ki ni zgolj abstrakcija, ampak tudi zmaga razmisleka. Spekulacija ima bogato zgodovino pri dodajanju vrednosti abstraktnih smislov, ki kot vemo, lahko izpolnijo in osrečijo vsakega politika in tudi slavnega filozofa.
Spekulacija oblikuje in hkrati vara, in to s smotrom, da uveljavi bistrost razuma in njegovo iznajdljivost. Ta spremlja razumnika povsod, kajti navadil se je, da sebe idealizira onstran in s smotrom, da opiše več vedenje. Zakaj danes je pomembno, da razumnik pokaže tudi svojo nadarjenost onstran teoretičnega razmisleka. Zaradi tega jemlje spekulacijo kot miselno poglabljanje, ki povzdigne osebno držo in iznajdljivost. Spekulacija ne hvali samo posameznika, temveč tudi igro abstrakcij in moč neskončnosti. Vse to prinese veliko zadovoljstva in miselne uspešnosti, s katero uveljavlja »abstrakcijo, ki sebe imenuje spekulacija« (tako zapiše filozof Hegel). Igra abstrakcij in spekulacija sta nekakšno orodje ali pripomoček razumniku, ki daje temperament svojemu premišljevanju. Zakaj idealizira abstraktno izkušnjo in megleno svobodo, tj. svobodo v misli.