Sedanji čas obvladujeta naivna metafizika ali princip neposrednega znanja, ki hvali razumsko mišljenje in narekuje, kako se naj abstraktno znanje misli in kako ga je razumeti. Vse kaže, da naivna metafizika potihoma dirigira in uveljavljala abstraktno miselnost s smotrom, da sporoči, kdo obvladuje svet. Veljavo ima tisto, kar predloži, čeprav ne izpolni dejanskega sveta. Duh tako ali tako izgublja na veljavi, naivna metafizika pa pridobiva, ker je iznajdljivo aktivna in ker demonstrira sebe kot nekakšno čisto zlo, ki je eksistenca občega ali spodbudnost nečesa, kar ni predmetni svet. Razumsko mišljenje uveljavlja princip neposrednega znanja, ki ve sebe kot enostransko abstrakcijo ali kot absolutno zrenje. To je namreč izgotovljen svet ali moč pojma sploh. Izpolni obseg občega, kar je demonstrirana iznajdljivost, ki gibanja predmetne substance ne upošteva. Pomanjkljivost torej, ki predmetne substance ne odpravi tako, da bi notranji razloček vseboval bistvo. Razumsko mišljenje ne upošteva končnega in neskončnega in ni dejavno svobodno ali s principom postajanja.
Kaj se pravi misliti predmet, tega razumsko mišljenje ne demonstrira. Zakaj abstraktno miselnost povsod povzdiguje s smotrom, da sestavi zunanji svet, ki ga je mogoče pojasnjevati. Obnaša se kot čisti jaz, ki objekt zunanje obdeluje in zaradi tega ne doseže proti postajanja. Tisto prvo ne doživi drugo-biti ali svet, ki je razvejan v bistvo. To je dejanski svet, kajti prvo preide v drugo in je postavljeno razmerje substance do sebe. Potemtakem misliti pomeni posredovati substanco in svet določiti na sebi. To je princip, ko je ena stran nasprotje subjekt sam, druga pa je sebi enakost ali proti postajanje, v katerem je substanca razdvojena v dva ekstrema.
Naivna metafizika ne prideluje predmetni svet, kajti drži se stran od nujnosti in določenosti. Filozof Hegel zapiše, »metafizika je samo razumski nazor o umskih predmetih«. Princip neposrednega znanja, ki pove, da se razum ni osvobodil končnega znanja, zato je le tisto, kar je abstraktni odnos proti sebi. Znanje širi samo na to, da je. To pa je končnost ali enostranska abstrakcija, kar je enostavna gotovost samega sebe. To je početje zavesti, ko neposredno znanje sebe izbriše v izmišljanju mogočega sveta. Zavest izpolni le prazni moj in zapade v čutno neskončnost. Zadovoljitev najde zunaj sebe, kar pove, da objektivnosti ne izpolni. Skratka, naivna metafizika ne izdeluje svobode in demonstrira le čisto zrenje.
Da je danes hvaljena naivna metafizika, ne pa logična sovisnost in določenost substance v osnovi, gre zasluga abstraktni miselnosti, ki povzdiguje in hvali razum in čisti jaz. Znanje je doseglo dovoljenje, da se pojavlja v imenu resničnega sveta. Veljavo ima razumska miselnost, ki ne glede na to, da ne pridela dejanskega sveta, obvladuje svet. Pojmovna miselnost je izključena, kajti naivna metafizika ne spoštuje mišljenja in gibanja predmetne substance ter principa svobode.
Duh, ki ne upošteva logične sovisnosti in principa svobode, to pa je princip proti postajanja, je dejaven kot abstraktni razum. To je razumska nadarjenost, ki ni bila vzgojena s ciljem, da spoštuje gibanje substance. Abstrakcijo hvali, ker nima predstave o tem, kaj je nastajajoče vedenje in kaj enotnost proti postajanja. Zaradi tega slavi neizpolnjeno abstrakcijo in opisovanje, ki ga ne sme zmanjkati. Razum namreč naredi to, da svet ustreza čistemu jazu, zakaj drži se abstrakcije in prepričanja. Išče in najde le kak razloček, kar pove, da posredovanja in postajanja substance ne upošteva.
Naj spomnim, resničnost obstaja edino v dojemanju substance v njeni enotnosti. Zunaj enotnosti ni nobene resničnosti, je le tisto, kar se idealizira in je početje zavesti, ki hvali okoliščine, nekaj, kar ni predmet razvit v proti postajanje. Je pojavni svet, katerega možnost leži v nas in v svetu onstran. To je svet abstraktnega znanja, ki se ga predpostavlja in hvali. Duh torej, ki idealizira abstraktno znanje, ni dejaven svobodno in v interesu gibanja in posredovanja substance. Dejaven je kot razum, ki demonstrira navajeno obnašanje zavesti in princip neposrednega znanja. Naivna metafizika poenostavi abstraktno stvar na eksistenco, zato je njen produkt neposredno znanje, ki je eksistenca jaza.