Predmet velja na sebi in za sebe, določen kot absolutna stvar. Bivanje stvari je to, da predmetna substanca doseže razdvojitev, v nasprotju je tisto sebi enako, ki je njena dejanskost. To je postajanje substance, dejansko sebstvo, ki se reflektira vase in je subjekt. Zakaj v absolutu je pri sebi samem, je sebstvo in je realni predmet sam na sebi, ki se deli v mase ali določeno bistvo. Bistvo je namreč razvejano v obče momente. Izpolnjena vsebinska stvar je substanca v proti postajanju, tako je zakon element vedenja v razviti obliki substance, ali, postajanje predmetne substance v osnovi. V osnovi notrina doseže nasprotje in je razvita v proti postajanje. Absolutna stvar torej ni izčrpana v svojem smotru, temveč v izpeljavi, zato je rezultat dejanska celota v nastajanju. Tisto čisto brez realnosti je abstrakcija, ki jo pridela abstraktna miselnost. Ta udejanja nagnjenje in čisto gotovost, kar pove, da osebna dejavnost ne pridela absolutne stvari, ampak samo neko početje zavesti v sami sebi, ki ga realizira čisti jaz. Duh ni nekaj abstraktno enostavnega, temveč je gibanje.
Prizadevanja s smotrom so lahko delo, zakaj duh se ne ukvarja s stvarjo, ampak samo z rezultatom, ki je truplo. Takšno početje ne potrebuje mišljenja, zakaj abstraktna miselnost pridela pojavni svet s preroškim govorjenjem in z igro abstrakcij. Produkt je brez silna abstraktna neposrednost ali primerna resničnost. Zakaj predmet je nekaj, kar je zgolj mogoč svet. To je abstrakcija ali zrta čista gotovost mogočega sveta, ki ga izpelje zavest v obliki najrevnejše podobe. Idealizem torej, ki ne predoča stvari, kajti izreka neposredno gotovost, ki jo razvije tudi v druge gotovosti. Jaz sem jaz, moj predmet je abstrakcija realnosti. To je pozitivnost, ki napotuje na nekaj drugega, izpolnjen pa je abstraktni moj zavesti.
Izobražen duh se ne ukvarja s stvarjo in s posredovanjem substance, kar pove, da je dejaven pomanjkljivo in ne s ciljem, da stvar zajame v miselna določila. Mešanje abstraktnega znanja in izpeljava refleksije, ni koristna dejavnost, kajti ne vzpostavi nazornega sveta, ki v sebi drži bistvo razširjeno v obče momente. Potemtakem duh ni dejaven s principom, kadar predmetne substance ne razvije v osnovo ali v proti postajanje. Principa postajanja ne odseva, zato dejavnosti ne gre povzdigovati, kajti ni dejaven kot svoboden duh, ki absolutno stvar vzpostavi v elementu vedenja. Ob tem naj omenim še to, kadar duh ni zajet kot gibanje, je zgolj prazna beseda. Duh, ki gibanja predmetne substance ne spoštuje, miselnih določil ne jemlje resno, ko predmet zastopa znanje; zakaj substanca ne prehaja v Drugo in miselna določila niso bistvena. Danes je duh dejaven navajeno in s smotrom, da uveljavi svojo iznajdljivost. Miselna določila ne upošteva, ker verjame, da je abstrakcija možnost, ki sama od sebe izpelje oblikovan svet. Kadar duh uveljavlja mogoč svet, ni dejaven s ciljem, da stvar na sebi zaživi v miselnih določilih. Zakaj stvar prepušča razumu, ki iz izkušnje obvlada, kako stvar idealizirati, da bi bila predstavljena v primerni obliki.
Napačna miselna določila vsiljuje abstraktna miselnost. Zakaj abstraktna miselnost ne koristi določil. To velja tudi tedaj, ko gre za abstraktno znanje, ki se ga širi samo na to, da je. Duh, ki hvali osebno zavzetost, ni aktiven s smotrom, da oblikuje in določi svet z merili duha. Abstraktna stvar se enostavno pripeti in je formirana kakor stremi instinkt. Ob tem naj spomnim, da subjektivna drža vsiljuje tudi miselna določila, ta pa motijo tisto, kar je izgotovljeni svet. Miselna določila niso spoštovana zlasti tedaj, ko stvar formira abstraktna miselnost, ki določenost sveta ne jemlje resno.
Danes je cenjeno abstraktno znanje, ki ga odigra abstraktno mišljenje. Predmet zastopa znanje, miselnih določil pa se ne upošteva. Veljavo dobi abstraktna miselnost, ki proizvaja pojavni svet. Z znanjem upravlja abstraktno mišljenje in domišljija, ki jo hvali celo filozof. Zakaj bi se duh ukvarjal z miselnimi določili, če pa abstraktna miselnost obvladuje znanje in določila. Razen tega ima veljavo igra abstrakcij, ki je od nekdaj priljubljena, ker pridela primeren svet. Miselna določila danes nimajo pomembne vloge, kajti bolj pomembna je abstraktna mentaliteta, ki obvladuje znanje.